Zdravljica je pesem, ki jo je napisal France Prešeren novembra 1844. Objavo je morala počakati do leta 1848. Leta 1991 je Stanko Premrl pesem uglasbil za zbor in njena 7. kitica je postala Slovenska himna.
Imenovana pesem se je ohranila v vsaj šestih zapisih. V Zbranih delih slovenskih pesnikov in pisateljev je v skladu s pravili objavljena pravopisno posodobljena zadnja avtorizirana objava, tista iz Novic in Kranjske čbelice iz leta 1848. Med seboj pa se razlikujeta le po akcentih.
Pesem je France Prešeren napisal kot napitnico, najverjetneje na pobudo Matije Vrtovca, znanega kot šentviškega vinogradnika. Prvega pevca je v svojem eseju Vinske trte hvala nagovoril naj napiše pesem, ki bo slavila trto in vino. Tako je leta 1844 nastala Zdravica ob vinski novini. Pesem je na koncu prerasla zgolj veselje ob novem vinu in prijetnem druženju, in tako je njen optimizem prerasel v takrat drzno politično pesem. V njej je združil misel o prijateljstvu z željo po enosti, svobodi, bratstvu in medsebojnem spoštovanju ljudi. Iz zasebnega nagovora prijateljem je prerasla v narodnoljubno pesem. Spregovori o slovenskem narodu, njegovi usodi in željah vseh. Pesem je bila pripravljena za objavo leta 1846 v Poezijah, a je bila cenzurirana. Tako je pesnik sam izločil pesem, saj je bila kitica Edinost, sreča, sprava označena kot spotakljiva s strani cenzorja Franca Miklošiča. Na objavo celotne pesmi je bilo potrebno počakati do leta 1848, ko je bila objavljena po marčni revoluciji.
1.
Spet trte so rodile
prijatli, vince nam sladkó,
ki nam oživlja žile,
srcé razjásni in oko,
ki utopi
vse skrbi,
v potrtih prsih up budi!
2.
Komú narpred veselo
zdravljico, bratje! čmò zapét’!
Bog našo nam deželo,
Bog živi ves slovenski svet,
brate vse,
kar nas je
sinóv sloveče matere!
3.
V sovražnike ‘z oblakov
rodú naj naš’ga treši gróm;
prost, ko je bil očakov,
naprej naj bo Slovencov dom;
naj zdrobé
njih roké
si spone, ki jih še težé!
4.
Edinost, sreča, sprava
k nam naj nazaj se vrnejo;
otrók, kar ima Slava,
vsi naj si v róke sežejo,
de oblast
in z njo čast,
ko préd, spet naša boste last!
5.
Bog žívi vas Slovenke,
prelepe, žlahtne rožice;
ni take je mladenke,
ko naše je krvi dekle;
naj sinóv
zarod nov
iz vas bo strah sovražnikov!
6.
Mladenči, zdaj se pije
zdravljica vaša, vi naš up;
ljubezni domačije
noben naj vam ne usmŕti strup;
ker zdaj vàs
kakor nàs,
jo sŕčno bránit’ kliče čas!
7.
Živé naj vsi naródi,
ki hrepené dočakat’ dan,
da, koder sonce hodi,
prepir iz svéta bo pregnan,
da rojak
prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak!
8.
Nazadnje še, prijatlji,
kozarce zase vzdignimo,
ki smo zato se zbrat’li,
ker dobro v srcu mislimo;
dókaj dni
naj živí
vsak, kar nas dobrih je ljudi!
 Poglejte še druga besedila o Sloveniji! |
France Prešeren
France Prešeren je največji slovenski pesnik, ki se je rodil 3. decembra 1800 v vasi Vrba, umrl pa je 8. februarja 1849 v Kranju. France Prešeren je bil rojen v kmečko družino v Vrbi na Gorenjskem. Leta 1844 je napisal pesem Zdravljica, katere 7. kitica je danes slovenska himna. [_Preberite več_]
SLOVENSKA NARODNA HIMNA
France Prešeren – Zdravljica
Zdravljica je pesem, ki jo je napisal France Prešeren novembra 1844. Objavo je morala počakati do leta 1848. Leta 1991 je Stanko Premrl pesem uglasbil za zbor in njena 7. kitica je postala Slovenska himna. [_Read more_]