Sežana je mesto v zahodnem delu Slovenije in je ekonomsko, transportno, izobraževalno, kulturno in medicinsko središče slovenskega Krasa. Mesto je sedež občine Sežana, administrativnih enot ter župnije Sežana. Skupaj z zaledjem ima 14.000 prebivalcev.
ZGODOVINA
Območje mesta je bilo naseljeno od prazgodovinskih časov, na kar nakazuje utrdba na hribu Tabor. Območje je bilo v pisnih virih omenjeno leta 1086, ko je brat akvilejskega patriarha Uldrika, Henrik, doniral številne posesti samostanu Rosazzo – vključno z vasjo Cesano (Sežano).
Sežana je bila dolgo časa samo nepomembna vas na Krasu. Njen pomen se je povečal v 18. in 19. stoletju – v letu 1713 so grofi Petači (katerih grad Završnik so kmetje v Vremski dolini sežgali) prenesli sedež administracije v Sežano, tako je torej mesto postalo administrativni center območja. Po dokončanju ceste med Dunajem in Trstom v začetku 18. stoletja, se je gradilo veliko gostišč in prenočišč za voznike ter hlevov. Veliki sejmi živine so bili organizirani do druge svetovne vojne. Sežana je doživela največji razvoj po prihodu južne železnice, ki je bila del poti od Dunaja do Trsta. To je bilo po letu 1857, kar je povečalo pretok blaga in dobrin ter tudi povečalo trgovske posle. Velike zasluge za to, da gre železnica skozi Sežano gredo Karlu Polleyu, ki je tudi sam obogatel v procesu same gradnje železnice.
Sežana je pod Avstro-Ogrsko spadala v provinco Avstrijskega primorja. V letu 1870 se je v Sežani zgodil pomemben tabor.
Po prvi svetovni vojni je Sežana prešla pod italijansko pristojnost. Po osvoboditvi v letih od 1945 do 1947, je Sežana s svojim zaledjem prešla pod administrativno upravo Angleške vojske. Leta 1947 je bila končno dodeljena Jugoslaviji in leta 1952 postala mesto.
PROSTORSKA UMESTITEV MESTA
Sežana leži med cesto in železnico med Ljubljano in Trstom, od tu se železnica odcepi proti Novi Gorici, ki se nahaja v bližini Italije. Na severni strani mesto obkrožata hriba Tabor (484 m) in Lenivec (464 m), na vzhodni strani hribi Malo (489 m), Velika planina (551 m), Sedovnik (575 m), Sablanica, Hrbčič in Bršljanovec. Najstarejši del mesta sestavlja del, ki je nekoč tvoril središče vasi in sicer: Gradišče ob vznožju Tabora, Britof ob župnijski cerkvi Sv. Martina, vas Vidmašče pod Lenivcem in glavna cesta, ki še danes vodi skozi mesto.
EKONOMIJA
V kontekstu obalne regije je Sežana pomemben ekonomski center; v centru delujejo nekatere vodilna slovenska podjetja, ter številne manjše kmetije, ki omogočajo zaposlitev prebivalcem iz sosednjih mest (Postojna, Ilirska Bistrica, Divača, Kozina, Komen, …). Mesto je lepo oblikovano in umeščeno v krajino, obiskovalcem ponuja vtis večjega mesta, zgradbe so glede na infrastrukturo izrazito urbanega tipa.
Poglejte še druga manjša mesta in njihove zanimivosti! |
Botanični vrt Sežana
Botanični vrt Sežana se nahaja v središču Sežane. Tu so posajene rastline z različnih koncev sveta in Krasa. Botanični vrt je zavarovan kot hortikulturni spomenik ter kot spomenik oblikovane narave, ki skrbno nagovarja o naravni dediščini, ki ima posebno znanstveno, estetsko, kulturno ter zgodovinsko vrednost. [_Preberite več_]
Mestni park pri Starem gradu
Mestni park pri Starem gradu je bil temeljito prenovljen leta 2010. Iz ohranjenih zemljevidov parka iz začetka 19. stoletja so ugotovili, da glavni namen parka ni bila zabava, ampak ekonomska potreba. Iz načrtov iz leta 1824 so vidne površine ekonomskega vrta, travnikov in polj. [_Preberite več_]
Spominski park
Sejemski prostor se je nahajal na Lužešču, kjer je danes spominski park. V parku so postavili spomenik padlim ter kip heroju Albertu Grudnu. Na tem mestu je nekoč bil kal, ki je živalim omogočal dostop do vode. Ko so v letu 1892 zgradili stavbo sodišča, so sejemski prostor preselili ob vznožje Tabora. [_Preberite več_]
Vojaško pokopališče v Sežani
Vojaško pokopališče je iz obdobja 1. svetovne vojne. Tu je pokopanih 241 avstro-ogrskih vojakov, ki so padli med leti 1915 in 1917 na kraškem bojišču. Poleg vojakov avstrijske narodnosti, so tu pokopani še Madžari, Čehi in ruski vojni ujetniki. Nahaja se v bližini civilnega pokopališča. [_Preberite več_]
Vodni rezervoar za južno železnico
Na stotine kilometrov proč je lahko šel človek, stotine dni je moral prepešačiti ali prejadrati, vedel je kako preživeti vse spremenljive pasti, ki jih je postavila narava, vse to, če je le imel na voljo osnovno sredstvo za preživetje – vodo. Kras je pokrajina, kjer narava ni bila radodarna s tekočo vodo. [_Preberite več_]
Cerkev Sv. Martina
Cerkev Sv. Martina je bila zgrajena leta 1509, leta 1673 pa prenovljena in delno na novo zgrajena. Tlakovana je s kamnitimi ploščami, pokritimi s kamni in skrilom, z lesenim korom, ki je stal na štirih kamnitih stebrih. Cerkev je bila v letu 1878 prenovljena in povečana. [_Preberite več_]