Vse se je začelo s pobudo beograjskega Dr. Šumana, ki je želel za svoja sinova, ki sta bila oba žrtvi dveh različnih nesreč, zgraditi v Logarski dolini Mavzolej.  Zlasti zato, ker je njegov sin Pavle umrl na Mrzli gori. Dr. Šuman je načrte naročil pri arhitektu Plečniku iz Ljubljane, ki jih je pripravil in dodelil prostor spominski stavbi na današnji lokaciji nad kapelico, na robu gozda in travnika.

Domačini so želeli večjo kapelo za več ljudi, v kateri bi lahko imeli redne cerkvene aktivnosti. Svoje načrte so predstavili arhitektu Plečniku, vendar je sodelovanje z njimi zavrnil, saj je menil, da stavba ne bo sovpadala z lepoto Logarske doline. Glavna pobudnika za kapelo sta bila Logar in Podbrežnik. Dr. Šuman se je strinjal s konstrukcijo kapele, v kateri naj bi bila grobnica preminulega sina Pavla. Na koncu so bili načrti narejeni s strani arhitekta Martina Goloba.

16. junija je ljubljanski škof Gregor Rožman blagoslovil temeljni kamen in ob tej priložnosti poudaril, da kapelica služi dvojnemu spominu – na Pavlovo smrt, kot žalostnemu dogodku, in 40. obletnici župnijskega duhovnika iz Solčave, kot veselem dogodku.

Logarska dolina
Logarska dolina se nahaja v Kamniško-Savinjskih Alpah in se glede na imena deli na spodnji del Log (moker, travnato glinasti svet), srednji del Plest (pretežno gozdna svet) ter zgornji del Kot (gozdnat in kamnit svet). Dolina je bila 1987 zavarovana kot regijski park, ki se razprostira preko 24 kvadratnih km. [_Preberite več_]