
Anton Trstenjak je bil slovenski antropolog, psiholog, filozof in teolog, ki se je rodil 8. januarja 1906 v Rodmošci pri Gornji Radgoni, umrl pa je 29. septembra 1996 v Ljubljani. Bil je sin uglednega kmeta Janeza in srčne matere Marije. Med leti 1918 in 1926 je obiskoval gimnazijo v Mariboru, študij je nadaljeval na Univerzi v Innsbrucku in leta 1929 doktoriral iz filozofije, leta 1933 pa še iz teologije. Leta 1931 je bil posvečen v duhovnika. Leta 1935 in 1937 se je izpopolnjeval v Parizu, specializiral se je v eksperimentalni psihologiji pri A. Gemelliju v Milanu (1941/42). Med leti 1934 in 1939 je bil katehet na realni gimnaziji v Mariboru, profesor filozofije na Visoki teološki šoli v Mariboru pa v letu 1939/40. Od tega leta pa vse do upokojitve leta 1973 pa je bil profesor filozofije in psihologije na Teološki fakulteti v Ljubljani.
Od leta 1953 je bil redni član Mednarodnega združenja za aplikativno psihologijo v Parizu, od leta 1979 je bil dopisni ter od leta 1983 redni član SAZU, od leta 1993 je bil redni član Evropske akademije za znanost in umetnost v Salzburgu, predsednik in nato častni član Društva psihologov Slovenije, kot tudi član drugih znanstvenih organizacij doma in po svetu. Dobil je več visokih cerkvenih, državnih in znanstvenih odlikovanj ter priznanj za svojo strokovno delo. Leta 1974 je bil imenovan za papeževega častnega prelata, leta 1983 je prejel Kidričevo nagrado in leta 1988 nagrado Avnoja. Leta 1993 je bil razglašen za ambasadorja znanosti Republike Slovenije, leta 1996 je prejel zlati častni znak svobode Republike Slovenije, leta 1990 častni doktorat Univerze v Mariboru in leta 1994 Univerze v Ljubljani.
Je eden najpomembnejših soustvarjalcev evropske humanistične misli 20. stoletja. V slovensko in svetovno znanost se je zapisal s svojim monumentalnim znanstvenim opusom, ki obsega 89 knjižnih del, kot tudi več 500 znanstvenih razprav in strokovnih člankov.
Kljub vsem življenjskim dosežkom pa je Anton Trstenjak ostal skromen in obenem plemenito aristokratski. Po naravi je bil družaben, socialno čuteč in v prihodnost je vedno gledal pozitivno. Imel je globok in realistični čut, ki je bil stalnica njegovega življenja, kot tudi odnos do domovine in slovenskega naroda. S svojimi poljudnoznanstvenimi knjigami se je približal ljudem. Bil je odličen svetovalec za najhujše življenjske težave in zagovornik filozofije ”človek človeku človek”.
TRSTENJAKOV ZAKON
Svojo svetovno prepoznavnost je pridobil z natančnimi meritvami reakcijskih časov na posamezno barvo, s čimer je ugotovil, da je človekova motorična reaktivnost na barvne dražljaje v povezavi s fizikalnimi lastnostmi barve. Ugotovil je, da se reakcijski časi na posamezne barvne tone gibljejo v obratnem sorazmerju z njihovimi valovnimi dolžinami. Če povemo bolj preprosto, tople barve nas hitreje vznemirjajo, hladne barve pa nas pomirjajo.
![]() ![]() |