Murka je cvetlica, ki jo uvrščamo v družino kukavičevk (lat. Orchidaeae). V Sloveniji uspevajo tri vrste murke: kamniška murka (lat. Nigritella lithopolitanica), rdeča murka (lat. Nigritella rubra) in črna Rhelikanova murka (lat. Nigritella rhellicani). Uspevajo na kamnitih področjih in alpskih traviščih nad gozdno mejo: Kamniško–Savinjske Alpe, Karavanke in Julijske Alpe. Murkam rastoče v nižjih legah se socvetja odpirajo že konec maja, na posamezne cvetoče primerke pa naletimo v visokogorju še konec avgusta. Drobni cvetovi murk so združeni v gosta socvetja, z vonjem po vanilji spominja na sorodstvo s tropskimi orhidejami. Vonje črne murke lahko zaznavamo tudi kot vonj čokolade.

Črna murka ali Rhellikanova murka (lat. N. nigra) ima škrlatno rdeče cvetove in pri polnem razcvetu okrogle socvete. Najdemo jo lahko v Julijskih Alpah in Karavankah, tudi na Škofjeloškem hribovju, na vrhu Blegoša in Ratitovca.

Kamniško murko (lat. N. lithopolitanica) je kot samostojno vrsto prvič opisal slovenski botanik Vlado Ravnik leta 1978. Njeno klasično nahajališče je na Krvavcu. Njena razširjenost je omejena, saj uspeva le v Karavankah in Kamniško-Savinjskih Alpah. Je edini endemit v družini slovenskih orhidej. Za to vrsto rastline so pozane številne barvne kombinacije – od bele in redke rumene do temno rožnate in oranžne. Opazimo pa jo lahko tudi na Veliki planini, najpogosteje v mesecu juniju, ko krasi zelenice planine. Prepoznamo jo po njenih, travam podobnih, listih in vijoličasto-rožnatem cvetu jajčaste oblike. Spodnji del cveta je svetlejši, včasih skoraj bel.

Rdeča murka se pojavlja v Julijski Alpah in na Snežniku. Ima izrazito valjasto socvetje in je rdeče barve. Snežniška murka je nekaj posebnega, saj se po barvi in zgradbi nekoliko razlikuje od tiste v Julijskih Alpah.

Murke so v Sloveniji zaščitena vrsta že od leta 1922 ter sodi med prve pri nas zaščitene rastline. Od leta 2002 so murke na rdečem seznamu praprotnic in semenk med redkimi rastlinami naše flore.

Velika planina
Velika planina je visokogorska planina in ena največjih turističnih atrakcij zaradi svoje naravne in kulturne dediščine. Obsega več kot 500 značilnih pastirskih koč, številne pašnike, gozd, ruševje in kraške vrtače. V času od junija do septembra pastirji tu pasejo krave. Najvišji vrh planine je Gradišče. [_Preberite več_]