Postojna je mestno naselje in upravno središče občine Postojna, ki leži na položnem področju nad dnom vzhodnega dela Spodnje Pivke, pod južnim robom Postojnskih vrat na višini 612 metrov. Je najzloznejši prehod iz notranjosti Slovenije proti morju. Postojna se nahaja v Primorsko-Notranjski regiji, na območju, kjer je veliko gozdov, zaradi česar se je razvila lesna industrija, nekoliko kasneje pa še strojna in živilska industrija. Velik pomen na tem območju ima turizem. Mesto je tudi izobraževalno središče s srednješolskim centrom, višjo in gozdarsko šolo. Je tudi upravno središče s sodiščem, obenem pa še trgovsko, zdravstveno in kulturno središče. V mestu se nahaja župnijska cerkev Sv. Štefana ter podružnična cerkev Sv. Lazarja na mestnem pokopališču.

IME MESTA

Mesto se ni od vedno imenovalo Postojna, prvič je bilo omenjeno v 13. stoletju pod imenom Arnsberg, pozneje Adelsberg. Predno se je ustalilo današnje ime, je mesto doživelo kar nekaj sprememb v imenu. V sredini 14. stoletja se pojavi ime Postoyna. Mesto je svoje ime dobilo po belorepcu ali postojni, ki je ujeda iz družine kraguljev in je gnezdila na bližnjem Soviču. Njegov motiv se nahaja na postojnskem grbu.

ZGODOVINA

V bližini mesta se nahaja znamenita postojanka Betalov spodmol, ki je paleolitsko jamsko najdišče z ostanki orodij in kosti plena tedanjih lovcev. Iz časa rimskega imperija se je delno ohranila utrdba na Soviču ter rimske najdbe ob avtocesti. Staro mestno jedro imenovano Majlont se je razvilo pod hribom Sovičem, kjer lahko še danes vidimo ohranjene ruševine srednjeveškega gradu. Postojna je bila prvič omenjena leta 1226, kot trg pa leta 1432. V 16. stoletju so v mesto večkrat prišli Turki. V času furmanstva pa se je naselje razširilo ob današnji Tržaški in Ljubljanski cesto, leta 1857 pa še proti železniški postaji z izgradnjo železnice. Leta 1689 je grad na Soviču pogorel, zaradi česar je na današnjem Titovem trgu zrasla Spodnja graščina. V njej je včasih bilo sodišče, danes pa se tu nahaja Inštitut za raziskovanje Krasa. Leta 1810 mesto dobi gimnazijo, leta 1851 pa še tiskarno, ki jo je odkupil Maks Šeber. Leta 1909 pa Postojna pridobi status mesta. Postane pomembno pokrajinsko središče zaradi ugodne prometne lege in turizma. Hitro rast doživi med svetovnima vojnama, ko je pripadala Italiji. Italijani so na zgornjem delu mesta zgradili vojašnice. Po drugi svetovni vojni se je mesto še bolj razširilo z izgradnjo stanovanjskih blokov.

Poglejte še druga srednje velika mesta po Sloveniji!

Potuj iz Kopra
Nomago vas pripelje na želeno destinacijo – večja mesta po Sloveniji: Ljubljana, Maribor, Koper, Bled ali druga mesta. Iz Ljubljane na letališče: Benetke, Treviso, Trst ali Brnik. Izposodite si vozilo in se odpravite na izlet po Sloveniji. Rezervirajte letalsko karto ali potujte z Nomago potovalno agencijo. [_Preberite več_]