Baška grapa

 

Baška grapa je 30 kilometrov dolga dolina reke Bače, ki je ujeta med Spodnje Bohinjske gore na severu ter Porezen, Kojco in Šentviško goro ter Cerljansko hribovje na jugu. Grebeni okoli Baške grape ne presegajo 2000 metrov, vendar pa je svet zelo razgiban zaradi številnih ozkih stranskih sotesk in glavne doline, kot tudi zaradi slikovitih vasic in zaselkov po pobočjih nad ozko dolino. V Kneških Ravnah je tudi del Triglavskega narodnega parka. Od vseh naselij, ki se nahajajo na tem področju, jih je le šest na dnu grape: Podbrdo, Kneža, Grahovo ob Bači, Klavže, Koritnica in Hudajužna. Druga naselja so: Obloke, Kneške Ravne, Lisec, Logaršče, Loje, Podmelec, Temljine, Bača pri Podbrdu, Kuk, Petrovo Brdo, Porezen, Trtnik, Grant, Rut, Stržišče, Kal in Znojile.

V Baški grapi je bil leta 1948 posnet prvi slovenski celovečerni igrani film Na svoji zemlji, v spomin snemanju in ohranjanju spomina Društvo Baška dediščina vsako leto organizira tematski pohod po poti filma Na svoji zemlji, ki se prične v naselju Grahovo ob Bači in poteka po okoliških pobočjih, preko naselja Koritnica.

Baška grapa z vasjo Grahovo ob Bači – leva stran
Baška grapa z vasjo Koritnica – desna stran

V Baški grapi se nahaja veliko naravnih in kulturnih znamenitosti.

NNaravne znamenitosti:

  • 300 metrov dolga in 30 metrov široka korita na reki Kneži, Mali in Veliki Lut
  • Slapovi Sopota, Sopad (Lisec), Ruscov slap na potoku Milpoh ter slapiči potoka Prošček
  • Čendovo brezno
  • Izvir Dicove vode
  • Korita v Klavžah, Korita Klovdra nad vasjo Bača pri Podbrdu
  • Soteska in potok Kacenpoh in Driselpoh
  • Reki Knešca in Bača s koriti in slapiči
  • Izvir dobre vode v Perilih, Podmelec
  • Endemit Kratkodlakava popkoresa
  • Izvir pri Devetih dohtarjih nad Bačo pri Podbrdu
  • Izvir zdravilne pitne vode v Rutu in Grantu
  • Večstoletna lipa v Rutu, najverjetneje posejana v 16. stoletju, pod njo je razsojal rihtar, v letu 1844 je delno pogorela. Danes obseg njene krošnje znaša 23 metrov, obseg debla pa je 7,96 metrov

Kulturne znamenitosti:

  • Narečna govorica
  • Ostanki objektov iz 1. svetovne vojne
  • Etnološki muzej pri Martinu na Bači pri Podbrdu
  • Ostanki mlinov, žag in kovačij, kašče, sušilnice
  • Arheološko najdišče na Trojah v Rutu, žgani grob
  • Spominska obeležeja iz 2. svetovne vojne
  • Šola v Rutu, danes stavbna dediščina
  • Prezračevalna naprava pri predoru Podbrdo
  • Cerkev Svetega Lamberta v Rutu, stavbna dediščina
  • Bohinjski predor, železniški portal
  • Vas Grant in vas Rut, naselbinska dediščina
  • Cerkev Svetih Treh Kraljev v Oblokah, 1567
  • Cerkev Svetega Nikolaja v Podbrdu
  • Farna cerkev Marijinega vnebovzetja v Podmelcu

V obdobju halštatske kulture (Most na Soči se je imenoval Sveta Lucija), med leti 1000 do 300 pred našim štetjem, je preko sedla Bača vodila tovorna pot iz Bohinjske strani proti Jadranu. Pri Podmelcu so arheologi našli ostanke grobov s podatki iz leta 568, pripadali naj bi Langobardom. Obstajajo tudi podatki tolminskega cestnega odbora o poteku občinskih cest iz 19. in začetka 20. stoletja. Podatki vsebujejo tudi povezavo preko Podbrda do Petrovega Brda, povezava, ki je bila leta 1884 podaljšana. Ob gradnji železnice je bila povezava precej uničena in se je postopoma modernizirala do pred nekaj desetletij.

Baška grapa je pomembna predvsem zaradi Bohinjske proge med Jesenicami in Novo Gorico, zgrajena je bila med leti 1900 in 1906. Proga pri Podbrdu vstopi v skoraj 7 kilometrov dolg predor, zapusti ga v Bohinjski Bistrici. Cestna povezava med Tolminom, Selško dolino in Bohinjem je ovinkasta ter ozka in neprimerna za večji promet. Strateško lego Koritnice, na križišču tovornih poti med Idrijo, Bohinjem in Tolminom, so uporabljali tudi Rimljani. Dolino Bače so pregradili in zaprli z zidano utrjeno zaporo Claustra Alpium luliarium, obrambni sistem Rimskega imperija, ki je potekal med današnjim Zarakovcem in Spodnjim Bukovim.

Na področju sotočja reke Bače in Koritnice so našli železnodobna grobišča z žganimi pokopi in rimskodobne grobove, večina grobov sodi med 9. do 4. stoletje pred našim štetjem. Do večje poselitve področja je prišlo med leti 1218 in 1251, v tistem času je oglejski patriarh Bertold Andeški naselil kmete iz okolice Innichena v Pustriški dolini ali Pustertal na južnem Tirolskem. Prve poselitve so bile na območju današnjega Granta in Ruta, od tu pa so se počasi širili. Imeli so svojo avtonomijo, rihtarja in bili oproščeni vseh dajatev. Posledica poslitve so zemljepisna imena, priimki in govorica, kar se je ohranilo vse do danes. Stara tirolska nemščina se je nekje ohranila vse do 19. stoletja. Trinajst vasi nekdanje nemške poselitve je izoblikovalo poseben baški govor z nekaj posebnosti.

Baška grapa ima zelo razgiban teren, kar je posledica geološko in petrografsko zelo pestrega sveta. Matično osnovo tvori apnenec, prevladuje predvsem volčanski apnenec, in dolomiti. Dolina je bila v času geološke preteklosti izpostavljena erozijski moči reke Bače in njenih pritokov. Tako je voda izdolbla grape, kjer prevladujejo strma in razčlenjena pobočja s povprečnim naklonom okoli 35°. Poleg tekočih voda so pobojča oblikovala tudi ledeniki. V Spodnjih Bohinjskih gorah, v diluviju (ledena doba, pleistocen), so se spuščali obsežni ledeniki, ti so na pobočja odložili morene, pomešane s starimi melišči. Tako so se oblikovale zložnejše terase, ki so poleg dna doline najzložnejši deli Baške grape.

BAŠKA GRAPA V SLIKAH

travel-slovenia-povezava-na-drugoPoglejte še druge doline po Sloveniji!travel-slovenia-povezava-na-drugo2

 


Bohinjska železnica
Bohinjska proga poteka med Jesenicami – Novo Gorico – Trstom, v času Avstro-Ogrske monarhije je bila del pomembne proge Praga – Trst. Dolga je 144 kilometrov, od sicer 717 kilometrov dolge železniške proge. Bohinjska proga vključuje 89 kilometrov Bohinjsko in 55 kilometrov dolgo Kraško proge. [_Read more_]


Grahovo ob Bači
Grahovo ob Bači je gručasto naselje na jugovzhodnem pobočju Kotla na reko Bačo. Naselje obsega zaselke Brdo, Ravnce, Na Koncu, Postaja, Spodnje Bukovo. Naselje ima približno 200 prebivalcev. Grahovo se prvič omenja leta 1377, večkrat je bilo tudi središče občine. [_Preberite več_]

Koritnica
Koritnica je manjše naselje na desnem bregu reke Bače v občini Tolmin in eno izmed šestih naselij, ki se nahaja na dnu Baške grape. Naselje je bilo eno izmed lokacij snemanja filma Na svoji zemlji. Koritnica je bila overjena v pisnih virih v letu 1377 kot Coritinicha. [_Read more_]


Reka Bača
Reka Bača je manjša reka v Severno Primorski regiji, ki izvira v bližini naselja Bača pri Podbrdu. Dolga je 22 kilometrov in oblikuje 30 kilometrov dolgo dolino, imenovano Baška grapa. Reka se pri naselju Bača pri Modreju izliva v reko Idrijco in je njen zadnji desni pritok. [_Preberite več_]


Rudi Bašelj
Rudi Bašelj je bil slovenski borec NOB, miner in diverzant, ki se je rodil 18. aprila 1918 v Pušniku – Bukovski vrh, umrl je 6. decembra 1979 v Koritnici. Novembra 1943 se pridruži partizanom, ko se je po razpadu Italije vrnil iz italijanske vojske. S pridom je uporabil pridobljene minerske izkušnje. [_Preberite več_]

France Štiglič
France Štiglič je slovenski filmski režiser in scenarist, ki se je rodil 12. novembra 1919 v Kranju, umrl je 4. maja 1993 v Ljubljani. Bil je tudi NOB partizan in novinar, v Ljubljani je študiral pravo. Po vojni je bil med glavnimi organizatorji filmske proizvodnje v Sloveniji. Deloval je v političnem in kulturnem življenju. [_Read more_]

travel-slovenia-na-svoji-zemljiNa svoji zemlji
Film Na svoji zemlji je prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film, ki so ga prvič javno predvajali 21. novembra 1948 v Ljubljani. Film si je v času predvajanja ogledalo 400.000 gledalcev po Sloveniji. Zgodba filma govori o boju partizanov in civilnega prebivalstva na Primorskem. [_Preberite več_]

Address: