Ferrarijev vrt ali vrtni park v Štanjelu ima poseben pomen za Slovenijo zaradi kulturnih, umetnostno arhitekturnih in drugih izjemnih lastnosti. Nahaja se pod vaškim obzidjem, zasnoval ga je arhitekt Maks Fabiani v času svojega županovanja. Posestvo je bilo v lasti tržaškega zdravnika Enrica Ferrarija, ki je želel v Štanjelu zgraditi podeželsko vilo in sanatorij za pljučne bolnike. Gre za terasasto zasnovo kamor je vključil sistem podzemnih kanalov in zbiralnikov za oskrbo parka z vodo za zalivanje in okras z vodometom in vodnim zrcalom. Dodal je jamo, otoček sredi bazena z beneškim mostičkom, ki je najprepoznavnejši del vrta, in razgledišče s senčnico. Drevoredi in sadna drevesa so bila skrbno posajena, uredil je tudi obhodne poti, ki se vijejo okoli naselja Štanjel.
Park je nastajal postopoma, nekje med leti 1925 in 1935, na pustem in strmem terenu pod vilo Ferrari. Pri zasnovanju vrta je Fabiani uporabil tradicionalne, za kraško krajino značilne prijeme – terase, kamnite podporne zidove, stopnišča, pergole -, kot tudi elemente, ki s Krasom nimajo nič skupnega, a odražajo ideale tistega časa. Izbor materiala, ki ga je uporabil, je bil za tiste čase inovativen, saj je bil velik del zgrajen iz betona, ki se je obdobju po prvi svetovni vojni šele uveljavil.
Fabiani je v Štanjelu zasnoval vodovodni sistem, tako je tradicionalni način zajemanja deževnice nadgradil s sistemom talnih zbirnih kanalov, cistern, cevovodov, odtočnih oziroma namakalnih kanalov in jih povezal v kompleksen sistem. Ta sistem je vilo že oskrboval s tekočo vodo, ne le za osnovne potrebe, ampak tudi za razvedrilo in okras. Bazen z vodometi se je predvsem uporabljal kot akumulacija vode s katero so namakali vrt in polja v vrtači pod parkom. Pozimi so, ko je voda v bazenu zamrznila, led na njegovi površini lomili in ga preko odprtine ob bazenu kopičili v ledenici.
Lastnik vrta, Enrico Ferrari, je v delu, ki sta ga opravila s Fabianijem, lahko užival le kratek čas, saj je nadaljnje načrte, ki jih je imel s tem prostorom, kjer je želel odpreti manjši sanatorij, porušila vojna. Po vojni park postane javni prostor.
Vrt je bil leta 1999 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi kulturne krajine, spomenika oblikovanja narava, tehniškega spomenika, umetnostno arhitekturnega spomenika in zgodovinskega spomenika. Vrt je eden redkih kompleksov v Sloveniji in edini večji parkovni kompleks iz prve polovice 20. stoletja.
  |
  |
  |
  |
  See other gardens around Slovenia! |
Vila Ferrari
Vila Ferrari je skupno ime za sklop hiš v vzhodnem delu Štanjela, uredil ga je Fabiani za svojega svaka Enrica Ferrarija. Od leta 1920 je Enrico Ferrari odkupil večino stavb v nizu med dvema stolpoma štanjelskega obzidja ter še nekaj hiš v drugem nizu. Pod vilo Ferrari nastane Ferrarijev park. [_Preberite več_]
Fabianijeva pot
Fabianijeva pot poteka med Štanjelom in Kobdiljem, združuje več krajših sprehajalnih poti, ki vodijo do najlepših arhitekturnih stvaritev Maksa Fabianija. Maks Fabiani je priznani arhitekt, ki je v Štanjelu ustvarjal med prvo in drugo svetovno vojno. Fabianijeva pot se prične pod samim starim delom Štanjela. [_Preberite več_]
Štanjel
Štanjel se nahaja na robu kraške planote, sestavljata ga stari del ali Gornja vas, ki leži na pobočju Turna in novejši del ali Dolnja vas, ki leži ob cesti Nova Gorica – Sežana. Je eno najstarejših naselij na Krasu, prepoznano po starem mestnem jedru. Ime je dobil po zavetniku cerkve, Svetem Danijelu. [_Read more_]