Cerkev Sv. Janeza Krstnika se nahaja na vzpetinici v Ribčevem Lazu, v neposredni bližini Bohinjskega jezera, odtočne reke Jezernice in Janezovega mosta. Stara je preko 700 let, strokovnjaki jo uvrščajo v sredino 11. stoletja, če ne celo v pozno 10. stoletje. Predstavlja slogovno časovno potovanje od romantike do baroka in je svetovno pomemben spomeniško varovan kulturno zgodovinski spomenik Bohinja. Cerkev je svoje ime dobila po Janezu Krstniku, ki je bil znan verski voditelj iz prvega stoletja našega štetja ter velja za pomembnega predhodnika krščanstva. Freske v cerkvi in pred njo so ene najstarejših fresk na slovenskem, narisnih je bilo približno 72 različnih svetnikov in drugih motivov. Posebnost je, da je slikar na freski Sv. Janeza Krstnika na eni nogi narisal 6 prstov. Zanimiva je tudi lesena glava Janeza Krstnika iz leta 1380, ki jo hrani Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine.

Na južni fasadi cerkve so na različnih plasteh naslikani štirje Sv. Krištofi, ki so nastali v letih 1300, 1400, 1530 in zadnji leta 1894. Sv. Krištof je bil nekoč zavetnik furmanov, danes pa varuje voznike. V tistem času so ljudje verjeli, da bodo imeli ob pogledu nanj srečen dan.

Cerkev skupaj z Janezovim mostom in Bohinjskim jezerom tvori simbol Bohinja ter spada med najlepše primerke slovenskega srednjeveškega stavbarstva in stenskega slikarstva. Zaradi tega je postala največkrat fotografirana cerkev v Sloveniji. Ob njej se nahajajo arheološke najdbe, predvsem kovanci iz obdobja od 1. do 5. stoletja našega štetja. V srednjem veku je imela vlogo krstne kapele bohinjskega okoliša.

V njej se nahaja prvi glasbeni zvonik na svetu, ki predvaja pesem Oj, Triglav, moj dom. Gre za baročni zvonik, ki je bil skupaj z vzhodno lopo ob cerkvi prizidan v 18. stoletju. Znan je po dvojni čebuli, laterni ter strešni kritini s skodlami. Znotraj cerkve se nahajajo trije leseni oltarji iz različnih obdobij 17. stoletja.

BELI HUDIČ

Bel hudič na notranji strani slavoloka cerkve Sv. Janeza buri domišljijo, beli hudič Kajnu sedi za vratom in mu prišepetava morilske naklepe. To posebnost cerkve si je ogledal tudi znamentiti francoski pisatelj Jean Paul Sartre, ko je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja obiskal Bohinj. Cerkev mu je razkazala profesorica Marija Cvetek, takrat je bila še dijakinja. Ko so Jean in njegovi spremljevalci zagledali belega hudiča, so nekateri to barvo prisodili mitološkim prispodobam. Drugi pa so ugibali, ali ni morda črna barva skozi stoletja obledela.

Poglejte še druge cerkve po Sloveniji!

Ribčev Laz
Ribčev laz je manjše naselje na vzhodnem delu Bohinja in predstavlja center dogajanja ter najbolj znano podobo Bohinja. Prebivalci so se prvotno ukvarjali s kmetijstvom, danes pa večinoma s turizmom. Ribčev Laz je v prvi svetovni vojni služil kot prehodni pas med bojiščem in zaledjem. [_Preberite več_]

Bohinjsko jezero
Bohinjsko jezero, biser pod Triglavom, leži v Julijskih Alpah na severozahodu države in je največje naravno stalno jezero Triglavskega narodnega parka ter obenem v Sloveniji. Jezero je tektonskega izvora, kotanjo v kateri se nahaja je preoblikoval bohinjski ledenik. [_Preberite več_]

Janezov most
Most se nahaja v naselju Ribčev Laz in se raztega preko reke Jezernice, ki je odtočna reka Bohinjskega jezera, kot tudi druga najkrajša reka v Sloveniji. Na drugi strani mostu se nahaja cerkev Sv. Janeza Krstnika. Gre za kamniti most. Janezov most je spomeniško zavarovan most.[_Preberite več_]

Reka Jezernica
Jezernica je reka, ki odteka iz Bohinjskega jezera in je druga najkrajša reka v Sloveniji. Po le nekaj 100 metrih, skupaj z reko Mostnico, tvori reko Savo Bohinjko. Nahaja se v Ribčevem Lazu in teče pod kamnitim mostom imenovanim Janezov most. Jezernica ima povprečen iztok vode 8.34 m3/s. [_Preberite več_]

Pot okoli Bohinjskega jezera
Pot okoli Bohinjskega jezera je ena izmed najbolj obiskanih pešpoti, ki ponuja čudovite poglede na Bohinjsko jezero in njegovo okolico, pogled v naravno in kulturno dediščino. Na pot se lahko odpravimo iz Ribčevega Laza ali Ukanca, prav tako se lahko sami odločimo v kateri smeri se bomo odpravili. [_Preberite več_]