Čikaška izjava je politično stališče ameriških Slovencev o združitvi južnih Slovanov v novo državo po prvi svetovni vojni. Oblikovana je bila 29. junija 1917 v Chicagu, na posvetovanju so sodelovali predstavniki slovenskih liberalcev in socialistov v ZDA. Predlagatelj je bil Etbin Kristan.

Čikaška izjava analizira razmere v Evropi po februarski revoluciji 1917 v Rusiji, obenem pa poudarja zanimanje ameriških Slovencev za usodo jugoslovanskih narodov po prvi svetovni vojni. Izjava ugotavlja, da med Jugoslovani ni jezikovnih ovir (kot je to primer med nemščino in italijanščino ali drugimi jeziki). A obenem ima vsak jugoslovanski narod svojo književnost, kulturo, šege in navade.

V tem so predlagatelji izjave videli edino uspešno rešitev, združitev vseh južnih Slovanov in avtonomijo vsakega v zadevah, ki niso skupne. Uresničitev ideje naj bi bila mogoča le v jugoslovanski federativni republiki. Podpisniki so ameriške Slovence pozvali naj ustanovijo organizacijo, ki bo usmerjena k uresničevanju tega cilja. To je potekalo pod vplivom ameriškega demokratičnega izročila, deklaracije o neodvisnosti in ameriško ustavo. Na tej osnovi je nastalo Jugoslovansko republikansko združenje.

Poglejte še druge pomembne dogodke!