Hugo Wolf, polno ime Hugo Philipp Jakob Wolf, je v Sloveniji rojen svetovno znan skladatelj in glasbeni kritik. Rodil se je 13. marca 1860 v Slovenj Gradcu, umrl je 22. februarja 1903 na Dunaju. Rojen je bil kot tretji otrok v nemško govorečo družino usnjarja, uglednega meščana in glasbenega navdušenca Filipa Wolfa ter ženi Katarini, rojena Nussbaumer. Oba starša sta imela slovenske prednike. Vse do prihoda v Slovenj Gradec so se pisali Volki, a ker je bila naselbina pretežno nemška so se uveljavili s priimkom Wolf. Že kot zelo mlad fant je pričel igrati klavir in violino ter velja za zelo nadarjenega glasbenega otroka z absolutnim posluhom. Prve glasbene učne ure dobi pri očetu in domačem učitelju Sebastianu Weixlerju. Pri tem je bil vključen še v očetov hišni orkester v katerem je Hugo igral violino.

V Slovenj Gradcu je obiskoval dvojezično štirirazrednico, šolanje nadaljuje v Gradcu, potem v Šentpavlu v Labotski dolini ter kasneje enako neuspešno v Mariboru. Po neuspešnem šolanju se vrne v Slovenj Gradec, doma je študiral dunajske klasike in v Mariboru nastanejo prve skladbe – klavirska sonata, variacije za klavir, pet samospevov, med drugim štiri po Goethejevih pesmih, nekaj skic za godalni kvartet in zborovske pesmi.

Po želji, da hoče živeti z glasbo prične leta 1875 obiskovati konservatorij na Dunaju, kjer uspešno zaključi prvo leto. Vendar pa ga v drugem letniku izključijo zaradi disciplinskega prekrška. Tako pride nazaj v Slovenj Gradec ter tu poleti 1877 nastanejo prvi ciklusi zborovskih pesmi in samospevov. Novembra istega leta se vrne nazaj na Dunaj, kjer se pri skoraj 18 letih okuži s sifilisom, ki vse do njegove zgodnje smrti leta 1903 zaznamuje njegovo življenje in ustvarjanje. S klavirjem in finančno podporo svojega očeta je na Dunaju živel več let. Kot asistent dirigent v mestnem gledališču v Salzburgu se zaposli leta 1881. A je po treh mesecih odstopil in tako nikoli več ni bil najet kot glasbenik.

Glasbeni kritik pri bulvarskem časopisu Viennaer Salonblatt postane leta 1884. Bil je vnet občudovalec Wagnerja, kritiziral je Brahmsa. Leta 1887 objavi 12 svojih pesmi, odstopi s položaja pri časopisu in se popolnoma posveti komponiranju. Naslednjih devet let živi na višku svoje skladateljske slave. Med leti 1888 in 1891 je bil razpet med Avstrijo in Nemčijo, a je zanj to najbolj ustvarjalno obdobje. V letu 1888 ustvari prvega izmed nesmrtnih samospevov na lirske predloge Eduarda Mörikeja. V tem letu uglasbi kar 43 samospevov. V istem letu sledi več koncertov z njegovimi samospevi. V letu 1889 nastanejo prve pesmi iz monumentalnega Goethejevega cikla, v letu 1890 večkrat potuje v Nemčijo, kjer si ustvari krog znancev, kot so Ludwig Strecker, ki je bil vodja pomembne založbe Schott. Tako njegove pesmarice končno prodrejo v širšo glasbeno javnost.

Obdobje med leti 1891 in 1895 sledi obdobje ne-ustvarjanja zaradi napredovanja bolezni. Po daljšem obdobju neaktivnosti, pride leto 1895, ki rezultira v novi verziji predelave Alarconove španske novele Trirogeljnik, kasneje preimenovana v Correidor. V polnem zamahu pa občinstvo osvoji šele v post-humanem obdobju med leti 1902 in 1906. V zadnjih letih svojega življenja je Hugo zaradi napredovanja bolezni hospitaliziran na najboljšem oddelku nižje-avstrijske državne umobolnice na Dunaju, kjer 22. februarja 1903 umre.

Wolf je vse do svoje smrti trpel skrajno revščino, kar je bilo težko breme zaradi njegovega zdravstvenega stanja in ponosa. Dohodek je prišel izključno zaradi vztrajnega prizadevanja majhne skupine prijateljev, glasbenih kritikov in pevcev, ki so izvajali njegove pesmi, podpore dunajske akademske družbe Wagner in ustanovitev združenja Hugo Wolf v letu 1897 z Michaelom Haberlandtom na Dunaju.

Pokopan je na centralnem dunajskem pokopališču, posmrtno masko je izdelal Franz Seifert. Še istega leta na Dunaju po njem poimenujejo ulico Hugo-Wolf-Gasse.

Poglejte še druge zgodovinske osebnosti!

Rojstna hiša Huga Wolfa
Rojstna hiša Huga Wolfa se nahaja na Glavnem trgu v Slovenj Gradcu, njeno pročelje hiše krasi spominska plošča iz leta 1903, v nemškem napisu, še od časa smrti velikega skladatelja, ki pa je bila po drugi svetovni vojni umaknjena. Gre za neorenesančno stavbo s poznoklasicističnimi vratnicami. [_Preberite več_]

Slovenj Gradec
Naselje Slovenj Gradec je sedež edine mestne občine v Koroški regiji, obenem pa upravno, gospodarsko, bančno, šolsko, informacijsko, zdravstveno, oskrbovalno in prometno središče Mislinjske doline ter širšega območja Koroške. Je tudi slovenski sinonim za kulturno središče. [_Preberite več_]