Jože Plečnik je bil največji slovenski arhitekt s svetovnim slovesom. Je arhitekt, ki je preobrazil podobo Ljubljane. Rojen je bil 23. januarja 1872 v Ljubljani, umrl pa je 7. januarja 1957 na svojem domu v Trnovem. Tu je tudi obiskoval ljudsko šolo, ko je zaključil se je odpravil v Gradec na umetnoobrtno šolo. Na dunajsko umetnostno akademijo se je vpisal leta 1895, arhitekturni oddelek je takrat vodil Otto Wagner. Po koncu študija je delal v njegovem ateljeju. Med leti 1911 in 1921 je bil profesor na umetnoobrtni šoli v Pragi. Za arhitekta Praškega gradu je bil imenovan v letu 1920, obenem pa je sprejel mesto profesorja na novoustanovljeni fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Zaradi tega se je naslednje leto preselil v Ljubljano. Vse do leta 1934 je sodeloval pri obnovi Praškega gradu, zato je veliko potoval med Prago in Ljubljano.
Njegova najpomembnejša dela so stavba Narodne in univerzitetne knjižnice, Žale (Vrt vseh svetih), Čevljarski most, most čez Gradaščico, Tromostovje s Pokritimi tržnicami, Križanke, bežigrajski stadion in cerkev Sv. Frančiška Asiškega v Šiški. Uredil je tudi Vegovo cesto vse do trnovske ceste, kot tudi Trnovski pristan z nabrežji Ljubljanice.
V šestdesetih in sedemdesetih so bila njegova dela zanemarjena, a je z novo dobo v osemdesetih in devetdesetih prišla nova doba (to se ponovi…pol izpade nekam čudno) z rabo klasičnih oblik in motivov v arhitekturi. S tem se je obnovilo zanimanje za Plečnikove stvaritve, še posebej po Plečniku posvečeni pariški razstavi leta 1986. Po njem so poimenovali tudi največje slovensko priznanje na področju arhitekture, tako od leta 1973 vsako leto Sklad Jožeta Plečnika objavi razpis za Plečnikovo nagrado in Plečnikove medalje.
V Ljubljani se nahaja šest Plečniku posvečenih spomenikov, najstarejši med njimi je v Križankah. Njegova podoba je bila tudi na nekdanjem bankovcu za 500 slovenskih tolarjev, za njim pa pročelje Narodno in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Na današnjem kovancu za 10 centov je upodobljena njegova Katedrala svobode (Slovenski parlament), a le-ta ni bila nikoli zgrajena.
 Poglejte še druge zgodovinske osebnosti! |