Jožef Klekl, tudi Stari Jožef Klekl, je slovenski katoliški duhovnik, nabožni pisatelj, založnik, urednik in politik, ki se je rodil 13. oktobra 1874 v Krajni v občini Tišina, umrl pa je 30. maja 1948 v Murski Soboti.

Rodil se je prekmurski družini osmih otrok, starši so bili srednje premožni kmetje. Oče Štefan je končal meščansko šolo v Radgoni, mati Terezija pa je bila gospodinja in vzgojiteljica.

Jožef Klekl je v Sombotelu na Madžarskem leta 1897 končal študij bogoslovja. Duhovniško službo je kot kaplan (med leti 1897 in 1905) in župnik (med leti 1905 in 1910) opravljal v več krajih. Kot kaplan je deloval v Tišini, Incedu, Črešnovcih, kot župnik pa v Pečarovcih. V letu 1910 je odšel v pokoj in se ustalil v Črenšovcih.

Decembra 1904 je Jožef pričel z izdajanjem katoliškega mesečnika Marijin list, v letih 1932 in 1940 je mesečnik dobil še otroško prilogo Marijikin ograček. Tednik Novine je ustanovil leta 1913. Leta 1918 je hotel organizirati avtonomno pokrajino – Slovensko krajino, ki bi bila del SHS (Država Slovencev, Hrvatov in Srbov). Idejo so podprli Anton Korošec, Joško Godina, Ivan Jerič in Mihael Kuhar. Kot poslanec SLS za lendavski okraj je deloval med leti 1920 in 1929. S koncem prve svetovne vojne je sodeloval v agrarni reformi v Prekmurju, zavzemal se je za siromašne kmete, ustanovil hranilnico in agrarno zadrugo v Črešnovcih. Za čas druge svetovne vojne je bil interniran.

V šestdesetih je bil poznan kot samozvani voditelj Prekmurja, madžarski propagandist in da za priključitev ogrskih Slovencev k Jugoslaviji ni storil ničesar. Temu prepričanju je nasprotoval Vilko Novak, a se njegovo mnenje še do danes ni uveljavilo.

Poglejte še druge zgodovinske osebnosti!