Znotraj strank in zunaj njih so se v tem času oblikovali različni pogledu na prihodnost Slovencev in Habsburške monarhije. In prevladovalo je prepričanje, da je nujno potrebna politična preureditev Avstro-Ogrske.
Slovenska ljudska stranka je zagovarjala trializem, torej delitev monarhije na tri enote: Avstrijo, Madžarsko in jugoslovansko enoto. Ta jugoslovanska enota bi obsegala slovenske dežele, Hrvaško z Dalmacijo in Istro, Slavonijo ter Bosno in Hercegovino. Nemci in Madžari so idejo zavračali, a ideji je bil naklonjen prestolonaslednik Franc Ferdinand.
Radikalnejše ideje so zahtevale dokončen prelom s Habsburžani in podprla se je ustanovitev samostojne jugoslovanske države. Združevala bi vse južnoslovanske narode, tudi Srbe in Črnogorce, ki pa so že imeli lastne države. Preporodovci oziroma člani revolucionarnega društva Preporod so bili najbolj vneti privrženci teh idej. Društvo je bilo aktivno med slovenskimi dijaki in študenti.
12. maja 1913 je imel slovenski književnik Ivan Cankar v Mestnem domu v Ljubljani znamenito predavanje z naslovom Slovenci in Jugoslovani. Ivana Cankarja so tedanje oblasti obsodile na teden dni zapora zaradi vsebine predavanja in domnevne naklonjenosti politični zvezi jugoslovanskih narodov. Cankar je idejo o jugoslovanski državi podprl in na predavanju je zavrnil poglede na zahteve po jezikovnem in kulturnem poenotenju. Dejal je tudi da smo po krvi vsi bratje, po jeziku pa vsaj bratranci, po kulturi, katera je sad večstoletne ločene vzgoje smo si veliko bolj tuji. Zavzel se je za ustanovitev zvezne jugoslovanske republike, sestavljeno iz Slovencev, Hrvatov, Srbov in Bolgarov. Med člani bi bil odnos enakopraven.
Med kmečkimi množicami se jugoslovanska ideja ni razširila, podprl pa je tudi ni del duhovščine zaradi strahu pred posledicami zamenjave katoliškega vladarja s pravoslavnim iz srbske dinastije Karađorđevič.
 Poglejte še druge zgodovinske dogodke! |