Bistra je manjše naselje v občini Vrhnika s približno 43 prebivalci, nahaja se na jugozahodnem robu Ljubljanskega barja, ob cesti med Vrhniko in Borovnico. Nad Bistro se vzpenja 605 metrov visok hrib Javorč, vzdolž pobočja pa poteka železniška proga Ljubljana-Postojna.

Naselje je močno zgodovinsko povezano z gradom Bistra iz 13. stoletja, do leta 1782 je služil kot samostan Kartuzijanskega reda. Bistriška kartuzija, veliki samostanski kompleks, je od leta 1260 gostil prvo kartuzijo na Kranjskem. Razpustili so ga leta 1782 po ukazu cesarja Jožefa II. Od leta 1951 se znotraj zidov nahaja Tehniški muzej Slovenije, njegove muzejske zbirke obsegajo predmete povezane z gozdarstvom, tesarstvom, ribolovom, elektriko in transportom, vključno z zbirko Titovih avtomobilov in več drugih, ki so bili uporabljeni pri snemanju filma Schindlerjev seznam.

Pomembni ljudje, ki so se rodili v Bistri so arhitekt in urbanist Ivan Jager, slikar iz 18. stoletja Bruno, osvetljevalec rokopisa iz 14. stoletja Nicholas in učitelj Štefan Primožič.

IME

Naselje je dobilo ime po potoku Bistra, ki je desni pritok reke Ljubljanice z več kraškimi izviri. Naselje je bilo v nemščini znano kot Freudenthal. V srednjem veku so samostan in okoliško območje imenovali po bližnji Borovnici, v arhivu ga najdemo pod imenom Vrauniz ter različne variante imena, kot so Vroniz, Wrenitz in drugi.

ZGODOVINA

Svoj višek je kartuzija dosegla v 14. stoletju, saj je imela v lasti posesti po vsej Kranjski in v sosednjih deželah, največ južno do Cerknice. Ob koncu stoletja je utrjeni samostan kar dvakrat pogorel, kar v svojem opisu območja omenja Valvasor. V prihajajočih stoletjih je ustanova počasi zamirala, v tem času je bil samostan večkrat prezidan in barokiziran. Od tu izvira iluminiran rokopis spisa O Božjem mestu Avguština iz Hipona, ki je delo meniha Nikolaja. Spis danes hranijo v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani.

Po besedah Valvasorja je Bistro leta 1670 prizadel močan potres, sto let kasneje, leta 1773, pa je samostan ponovno pogorel. Po obnovitvi, leta 1782, cesar Jožef II kartuzijo ukine. Poleg graščine je danes ohranjena še kapela, posvečena Sv. Jožefu, v kateri so po porušenju samostanske cerkve v letu 1808 izvajali verske obrede.

V obdobju Avstrijskega cesarstva je v gradu bivala okrajna gosposka in sodnija za občane Vrhnike, Polhov Gradec in Borovnica. Graščino je leta 1826 odkupil trgovec in tovarnar Franc Galle ter jo spremenil v dvorec in sedež njegovega posestva. Nasledniki so stavbo dodatno urejali in modernizirali, do druge svetovne vojne, po kateri je takratni lastnik Bruno Galle kot podpornik Nemcev pobegnil iz Slovenije. Zatem je država posest nacionalizirala. Iz tega obdobja je v Bistri in sosednjem Dolu pri Borovnici ohranjenih več objektov tehniške dediščine, kot so žage in mala hidroelektrarna.

V letu 1947 so ustanovili Gozdarski in lesni inštitut Ljudske republike Slovenije, ki je v dvorcu dobil prostor za študijsko zbirko. V letu 1951 so zbirko priključili novoustanovljenemu Tehniškemu muzeju Slovenije, in vse od leta 1953 je odprt za javnost.

Poglejte še druge majhne vasi po Sloveniji!

Tehniški muzej Slovenije
Tehniški muzej Slovenije se nahaja v nekdanjem kartuzijanskem samostanu v Bistri pri Vrhniki, ki je od Ljubljane oddaljen le dvajset kilometrov. Obiskovalci si lahko poleg ogleda muzejskih zbirk privoščijo prijeten počitek v mirnem naravnem okolju, stran od mestnega vrveža. [_Preberite več_]