
Grad Školj, danes v ruševinah, stoji na skalni vzpetini oziroma školju nad notranjsko reko Reko blizu kraja Famlje in blizu Škocjana pri Divači. Grad je bil prvič omenjen v pisnih virih leta 1426, takrat je bil lastnik vitez Erhardus von Scolcum. Raziskave so ugotovile, da je bil center gradu zgrajen približno v XII. stoletju, služil je kot manjša rezidenca za Grofe iz Devina, Italija, ki so bili tako prisotni na območju in imeli s tem nad njim boljši nadzor.
Lastniki gradu so bili Devinski grofje, kasneje njihovi dediči grofje Walsee. Po izumrtju devinske veje Walseejev v letu 1483 so tukajšnje fevde podedovali avstrijski vojvode, grad pa zaupali družini Ravbar. Novi lastnik, Kozma Ravbar, je leta 1457 pričel z obsežno prezidavo prejšnje graščine. Po smrti njegove druge žene Salome iz družine Neuhaus, je nedokončan grad v letu 1569 prešel v roke družini Neuhaus oziroma Andreju Neuhausu, kar so potrdili s prenosom fevda tudi Habsburžani.
Prenovo gradu je tako dokončala družina Neuhaus, ki je bil v njihovi lasti naslednjih 100 let, obenem pa ga preimenujejo v Neuhaus von Neukhoffell oziroma Neuhaus iz Novega Školja. Po smrti Janeza Viljema Neuhasua (Johann Wilhelm Neuhaus) leta 1668 je vsa pomembna posestva kupil Janez Krstnik De Leo ter ga dal naprej v najem Baronu Andreju Danijelu Mordaxu. Kasneje je posesti od Janeza Krstnika De Lea kupil Baron Janez Franc Rossetti in jih leta 1675 pričel spreminjati v udobno rezidenco. V tem času so uredili še cesto do Famelj.
GRAD ŠTIRIH IMEN
Skozi zgodovino je grad imel štiri imena: NasKolye, Neukhoffell, Noviscoglio in Školj.
Prvotno ime izvira iz besede školj, kar pomeni puste skale oziroma večjo skalo, ki štrli iz morja ali okoliške bolj položne zemlje. Okoliški prebivalci so grad vedno imenovali NasKolye oziroma NašKolye, kar pomeni na skali. Sčasoma se je ime poenostavilo in spremenilo v Školj. Domačini še vedno uporabljajo besedno zvezo sem na Školju, s čimer želijo sporočiti, da so v gradu.
Neukhoffell ali Neükoffl je najverjetneje nemška popačenka lokalnega imena. Lahko pa gre tudi za mešanico lokalnega imena NaSkolye in priimka Neuhaus. Saj je družina v svojem času grad poimenovala Neuhaus von Neukhoffell ali Neuhaus iz Neukhoffell. Druga teorija pravi, da bi lahko šlo za ponemčeno besedo Škoflje (vas v bližini gradu), kjer so odkrili Tabor (prastaro trdnjavo). Mogoče so grad želeli tako preimenovati zaradi njegove funkcije, ki so jo enačili s trdnjavo Tabor, oziroma nova trdnjava, Neu Škoflje (Nove Škoflje)
Noviscoglio je italijanska beseda, ki so jo pričeli uporabljati, ko so bili lastniki gradu družina Rossetti z italijanskimi koreninami. Lahko pa bi šlo za mešanico prejšnjega imena Neukhoffell in Naskolye, ob tem bi lahko Italijani razumeli Neu kot Novi in ga kombinirali z lokalnim imenom Skolye kot scoglio (skala, čer). Noviscoglio pomeni Nova skala. Neka druga teorija pa pravi, čeprav je malo verjetna, da ime izvira iz oblike apnenca, ki je zgledal mlad in nov.
![]() ![]() |
ZGRADBA
Grad je bil zgrajen v več fazah, današnjo podobo je dobil z dodajanjem različnih volumnov in segmentov skozi zgodovino. Iz samih načrtov je razvidno, da zgradba nima nobene simetrične črte ali oblikovnega pravila. Bolj kot to, je opaziti strateško uporabo prostora za izogib ali v bran pred napadi. Kar potrjuje slaba orientacija razširitve originalnega jedra gradu v razmerju do poti sonca.
Nekako edini poskus oblikovanja lahko najdemo pri obeh stolpih, ki sta bila najverjetneje zgrajena v renesančni fazi gradu, ko je bila značilna gradnja enega kvadratnega in enega okroglega stolpa. Stolpa sta bila dodana kot obramba gradu, ko so se pojavile prve turške skupine, ki so si želele podjarmiti območje. Zanimivo dejstvo je, da grad Školj ni bil nikoli osvojen.
![]() ![]() |
LJUDSKO IZROČILO
Ob prihodu Turkov naj bi v gradu našli zatočišče tudi ljudje iz okoliških vasi. Med njimi se je do današnjih dni ohranila sledeča pripoved.
Nekega dne se je iz Vremske doline začela bližati velika turška vojska, ustavili so se in iz drugega brega reke Reke zagledali grad Školj. Na svoji poti proti gradu so zažgali vas Naklo in se odpravili proti Škocjanu. Ampak je bil Škocjan dobro pripravljen. V tistih časih je bila celotna vas zavarovana s starodavnim obzidjem kot utrdba. Tik preden so zaprli vaška vrata, so vaščani s srobotom in bršljanom zakrili Okroglico, eno najnevarnejših brezen, ki se nahaja ravno pred vhodom v Škocjan. Ko so Turki končno prišli do Škocjana, jih je nekaj popadalo v brezno, kjer so umrli, ostali so se odločili, da se raje napotijo proti jugu in tam napadejo beneške kraje.
![]() ![]() |