Mesto Kobarid leži na visoki terasi na desnem bregu Soče ob vznožju Gradiča ali Griča Sv. Antona. Poleg številnih, bolj ali manj, dobro ohranjenih kulturnih umetnosti, spomenikov in znamenitosti, je Kobarid z okolico znan po veliki bitki iz 1. svetovne vojne, v kateri so združene Avstro-Ogrske (tudi slovenske) in nemške vojaške sile premagale italijansko vojsko in jo porinile globoko v Furlansko nižino, do reke Plave, kjer so boji trajali še dolgo časa. O bojih na tej Soški fronti je pisal Ernest Hemingway v slavnem delu ”Zbogom orožje”.
GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI
Kobariška kotlina je podaljšani del Soške doline, ki se je pojavila na področju, kjer reka Soča zapušča visoke Alpe in kjer se dolina združi s Starijskim podoljem. Zaradi te lege ima Kobarid, v transportnem smislu, pomembno strateško pozicijo. Na zahodu se povezuje s Čedadom (Cividale del Friuli) in Vidmom (Udine) v Furlaniji, na severu preko prelaza Predel s Trbižem (Travisio), na jugu z Novo Gorico.
Mesto je obkroženo z gorami, Stolom na severozahodu, na jugu z Matajurjem, preko Soče pa s Krnskim pogorjem. Za mesto veljajo značilna gručasta podoba, nadstropne hiše z kobariškega tipa s pridihom mediteranske arhitekture. Ulice so zelo ozke, zaradi česar so leta 2007 zgradili primernejšo vzhodno obvoznico v smeri proti Bovcu.
V smeri proti Robiču se razteza močvirnat svet imenovan Kobariško Blato, ki ga odmaka potok Idrija, pritok reke Soče. Vse do 1. svetovne vojne so tu bili trije mlini. Leta 1874 so začeli izsuševati Blato, obenem pa so uredili potok Idrija. V letu 1960 so s pokrajinskim kultiviranjem obnovili in pridobili rodovitna polja in travnike. Danes se v Blatu nahaja ribogojnica.
UMETNIŠKI SPOMENIKI
Za Kobarid so, iz pogleda urbanistike, značilne tri ulice: Volaričeva, Gregorčičeva in Krilanova. Na križišču teh treh ulic je velika tržnica s škofijsko cerkvijo Marijinega vnebovzetja. Škofijo je prvič leta 1297 in 1306 omenil kobariški župnik. Cerkev je bila zgrajena v gotskih časih. Pravokotna ladja je bila v letih 1824 – 1832 povečana. Marmornati visoki oltar je leta 1716 zgradil kipar Lazzarini. Kip sedeže Marije z Jezusom je bilo najverjetneje delo Domenica da Tolmezza okoli leta 1490.
Na centralnem Trgu svobode sta dva spomenika, glasbenika Hrabroslava Volariča (B. Kalin 1952) in pesnika Simona Gregorčiča (J. Savinšek 1959). Na poti na hrib Sv. Antona so z italijanskimi napisi opremljene postaje križevega pota. Na vrhu je cerkev Sv. Antona, posvečena leta 1969 . Notranjost je poslikal Tone Kralj. Okoli nje je postavljena, iz leta 1938, spominska kostnica italijanskim vojakom.
KULINARIKA
Kobarid je kulinarično prepoznaven po kobariških štrukljih, katere vsaka gospodinja pripravili na nekoliko drugačen način in nanje se na sredino podpiše s prstnim odtisom. Prednikom so štruklji pomenili krepčilen lahki obrok med kmetijskimi opravili, ampak danes ga lahko zaužijemo kot sladico v kobariških pubih in gostilnah. Kobariški štrukelj je narejen iz preprostega poparjenega testa in bogate polnitve, katerega glavna sestavina so domači orehi, končni okus pa prihaja z nadevom iz masla in drobtin.
 Poglejte še druga naselja po Sloveniji! |
Napoleonov most pri Kobaridu
Oba brega reke Soče pri Kobaridu, kjer je soteska najbolj ozka, sta bila že iz starodavnih časov povezana z mostom. Napoleonov most ima zelo bogato zgodovino in spada pod arhitekturno dediščino. V srednjem veku je prišel pod upravo Čedadskega samostana. Leta 1616 so Benečani porušili lesen most. [_Preberite več_]
Italijanska kostnica
Kostnica je bila zgrajena v času italijanskega sistematičnega organiziranja vojaških pokopališč na Gradiču okoli cerkve Sv. Anton. To je edina italijanska kostnica v Sloveniji, saj so bili vsi ostali ostanki vojakov preneseni v kostnico Sredpolje (Redipuglia) in Oslavje. [_Preberite več_]