Logarska dolina se nahaja v Kamniško-Savinjskih Alpah in se glede na imena deli na spodnji del Log (moker, travnato glinasti svet), srednji del Plest (pretežno gozdnat svet) ter zgornji del Kot (gozdnat in kamnit svet). V dolini živi, na posameznih domačijah, 35 prebivalcev. Dolina je bila leta 1987 zavarovana kot regijski park, ki se razprostira na preko 24 kvadratnih kilometrih.
Vršaci, ki obkrožajo Logarsko dolino so Strelovec (1763 m), Krofička (2083 m), Ojstrica (2350 m), Lučka baba (2244 m), Planjava (2394 m), Brana (2252 m), Turška gora (2251 m), Mrzla gora (2203 m). Konča se v zatrepu pod krnico Okrešelj, kjer na višini 1280 metrov izvira ledeno hladna Savinja (3°) in teče proti slapu Rinka.
Čeprav Logarska dolina ni ravno ozka dolina, saj je na najožji točki široka okrog 500 metrov, je pojav inverzije zaradi vpliva severnega anticiklona pogost. Pri porazdelitvi temperatur na pobočjih pride do izraza razlike med sončno in senčno lego, kar se pozimi odraža v pestrosti vetrovnih in ledeniških razmer.
  |
ALPSKA LEDENIŠKA DOLINA
Logarska dolina je ena najlepših ledeniških dolin v Evropi. Dolina je tektonskega izvora, nastala je kot posledica tektonskih razpok matične kamnine – različni apnenci. Zadnji močan oblikovalec doline je bil ledenik. Od obdobja poledenitve največ sledi kaže na najmlajšo geološko dobo, Pleistocen. Led je drsel skozi dolino in jo počasi polnil. Pri tem je brusil podlago ter s sabo nosil kamnine s sosednjega hribovja, kar je povzročilo širjenje doline. Kot sled je ledenik pustil odloženi material na koncu vsake otoplitve. Za ledeniška odlaganja materiala so značilne velike skale – balvani. Vidni so lahko po celotni dolini. Nanešeno kamenje različnih velikosti je morena, od ostalih nanosov se loči po nevezanosti in nesortiranosti. Ledenik se je sam zajezil in s tem pridobival na debelini. Za moreno, ki je za umikajočim se ledenikom ostala v nižjem delu doline, je nastalo jezero. Tu je bila odložena jezerska glina, ki jo danes najdemo na širšem območju Loga.
Ledenik je s svojim delovanjem izoblikoval današnji izgled doline. Skalnati pragovi so tukaj značilni in nad njimi krnice iz katerih se prelivajo potoki v slapovih proti položnejšemu delu doline. Dolina je izgubila precej svoje prvobitnosti zaradi obiskovalcev, ki se pripeljejo z vozili.
KRAJINSKI PARK LOGARSKA DOLINA
Privlačnost Logarske doline se odraža v skoraj neokrnjeni naravi ter številnimi naravnimi znamenitostmi, ki privabljajo ljubitelje narave. Značilno podobo ji dajejo tudi kmetije, ki so skozi stoletja oblikovale kulturno krajino. Zaradi teh vrednot je bila Logarska dolina leta 1987 razglašena za krajinski park, v času, ko je bila zaradi nenadzorovanega razmaha turizma, močno ogrožena.
Domačinom je bila leta 1992 podeljena koncesija za upravljanje krajinskega parka. Uredili so komunalo in turistično infrastrukturo.
GOZD IN KRAJINA
Na ugodnih krajih so predniki posekali gozd za poljsko zemljo. Kmetje so bili naseljeni na odročna področja s strani Gornjegrajskega Benediktinskega samostana v času od 12. do 14. stoletja. V letu 1426 sta bili v zemljiškem registru tega samostana že zavedeni kmetija v Logu ter kmetija v Plesti, zaradi obveznosti plačila določenih davkov. To je pomenilo, da sta bili kmetiji ekonomsko močni, da sta lahko odvajali davke. Za sečnjo dreves so takratni prebivalci Logarske doline uporabljali le ročna orodja, pomagali so si tudi z ognjem. Tako so območja za deforestacijo izbrali pametno. Danes je proces obrnjen. Zapuščene kmetije, strmi pašniki in travniki se hitro zaraščajo.
ŽIVALSTVO IN RASTLINSTVO
Drevesa
Gozd podaja pečat krajini in življenju v dolini. Najbolj pogosti drevesni vrsti sta bukev ter smreka. Na nekaterih delih gozdov se smreka razrašča naravno, na drugih področjih pa je rezultat pogozdovanja, saj se je smrekov les bolje prodajal. Jelko se lahko najde na severnih pobočjih doline. Veliko je rdečega bora, zlasti na sončnih in kamnitih pobočjih srednjega grebena. Na dnu doline, kjer so zelo neugodni pogoji za rast dreves, ga pogosto najdemo skupaj s smreko. Višje na pobočjih se bukvi pridruži tudi macesen, ki rase do gozdne meje. Še više se ji pridruži pritlikavi bor, ki raste v obliki grmov. Na dnu doline lahko najdemo tudi rušje, na mladih hudourniških vršajih.
Bukov gozd
Bukov gozd je značilen za Logarsko dolino. Pod bukovimi drevesi uspevajo različna zelišča. Visokogorski bukov gozd predstavlja zavetje redkemu in lepemu Čeveljcu, naši največji orhideji.
Alpske rastline
Tukaj najdemo največ bombažnih blazinic Alpske velese, ki spomladi cvetijo s cvetom osmih venčnih listov. Najdemo grme rdečega kosmatega Rododendrona in Alpski zvonček. Sredi prodov rase rumeni Kernerjev mak, ki je endemska vrsta za Kamniško-Savinjske Alpe in Karavanke.Tu najdemo še vrste kot so: Julijska smiljka, škrlatni luk, kamniška ivanjščica.
  |
Ptice
Logarska dolina je dom številnim vrstam sinic (Parus genus) – velika sinica, menišček, čopasta sinica ter redkejša mala sinica. Pozimi, ko je na voljo dovolj hrane, se združujejo v večje mešane jate. Krivokljuna najpogosteje najdemo v jatah. Črna žolna je največja izmed naših žoln. Vloga in prisotnost žoln v gozdovih je pomembna, saj si same delajo vdolbine. Ko pa jih zapustijo, se vanje naselijo druge živali. Izmed ptic ujed najdemo dva para planinskih orlov, ki gnezdita na širšem območju Logarske doline. Dolina je tudi habitat za sokola selca. Še druge ptice ujede živijo na tem območju: kanja, golobičar in skobec.
Divjad
Gams poleti živi visoko v odročnih gorskih pašnikih, pozimi pa se preseli na strme sončne lege. Kozoroge najdemo na vrhovih Planjave, Lučke Babe in Brane. V dolini predstavlja glavno vrsto divjadi jelenjad. Planinski zajci živijo na visokogorskih pašnikih. Poljski zajci, ki so redki, živijo na dnu doline. Tu lahko najdemo tudi gozdne kokoši, divjega petelina ruševca in snežnega jereba. Redka gosta Logarske doline sta tudi ris in rjavi medved.
 Poglejte še druge doline po Sloveniji! |
Sprehajalna pot po Logarski dolini
Sprehajalna pot po Logarski dolini je naravna etnografska pot, ki vodi skozi lepe kotičke ohranjene narave krajinskega parka. Številne naravne in etnografske znamenitosti ob poti privabljajo pozornost sprehajalcev. Namen poti je tudi približati naravo ljudem. [_Preberite več_]
Logarjeva lipa
Veliko h krajinski vrednosti v Logarski dolini prispeva Logarjeva lipa, ki je simbol pogleda na dolino. Lipa uspeva v spodnjem delu doline, približno 300 metrov pred kmetijo Logar v Logu, na levi strani ceste. Lipa je lepe rasti, v višino meri 24 metrov, premer debla pa znaša 485 centimetrov. [_Preberite več_]
Plesnikov brest
Poleg Logarjeve lipe je kot zaščitni znak panoramskega pogleda na Logarsko dolino zaznamovan tudi gorski brest, imenovan Plesnikov brest. Drevo, ki rase v srednjem delu logarske doline, v Plestu, ima veliko krajinsko in estetsko vrednost. Premer debla znaša približno 370 centimetrov. [_Preberite več_]
Olcarska (gozdarska) bajta
Ob poti po Logarski dolini stoji Olcarska (gozdarska) bajta in zraven nje so postavljene lesene sani za spravilo lesa. V bližini je moč najti bulasta jesenska drevesa. V koči nas pozdravi prijeten ogenj v odprtem ognjišču, kjer se lahko prepustimo zgodbam o težkem življenju gozdarjev. [_Preberite več_]
Škotsko govedo
Škotsko govedo je podobno domačemu govedu, razlike so v daljši dlaki in drugače ukrivljenih rogovih. Odrasel samec tehta do 900 kg, samica do 600 kg. Škotsko govedo je, zaradi goste in dolge dlake, izjemno prilagodljivo na vremenske razmere, zato je v Alpah zelo priljubljeno. [_Read more_]
Golica v Krejdi
Golica v Krejdi, ki prikazuje geološka dogajanja v preteklosti, najdemo v kotu nasproti Planšarije v Logarskem kotu. Golica, ki jo je razkril hudourniški (kakor domačini imenujejo zgornji tok Savinje do njenega izlitja v Jezero iz Matkovega kota), pokaže, da so tla doline v kotu pokrita z fino zrnatim materialom. [_Preberite več_]
Slap Rinka
Rinka je slap reke Savinje, je pravzaprav njen prvotni tok na čelni strani Logarske doline. Rinka je eden najlepših in najbolj obiskanih slapov v Sloveniji. Je eden najvišjih prosto padajočih slapov v Sloveniji in najvišji od dvajsetih (stalnih in občasnih) slapov v Logarski dolini. [_Preberite več_]
Slap Palenk
Slap Palenk je viden na desnem bregu doline. Slap pada čez zlomljen klif z višine 78 metrov. Poleti je skoraj presušen, vendar po dežju pokaže mogočno podobo. Nad slapom se nahaja ozka soteska z zelo slikovitimi slapovi. Pozimi slapovi ponudijo privlačno plezalno steno za ljubitelje plezanja. [_Preberite več_]
Rastovški slap
Slap, imenovan tudi Rastovški skok, se nahaja na desnem pobočju Logarske doline, v Logu. Potok, ki se napaja z vodami s pobočij Strelovca in Kofička in si utira pot po dolini, teče po prepadnih skalnih ovirah, ki pričarajo vodne padce med 10 in 20 metri. [_Preberite več_]
Železna voda
Izvirska voda je bogata z železom, magnezijem in kalcijem in je precej kisla. Vsebnost mangana, cinka, aluminija, niklja ter barija je povišana v primerjavi z drugimi izviri s področja Karavank, malo povišana je tudi vsebnost t.i. “redkih zemelj”. Od leta 1987 je zavarovan kot naravni spomenik. [_Preberite več_]
Kapela Kristusa Kralja
Vse se je začelo s pobudo beograjskega Dr. Šumana, ki je želel za svoja sinova, ki sta bila oba žrtvi dveh različnih nesreč, zgraditi v Logarski dolini Mavzolej. Zlasti zato, ker je bil njegov sin Pavle umrl na Mrzli gori. Dr. Šuman je načrte naročil pri arhitektu Plečniku iz Ljubljane. [_Preberite več_]