Tehnika Kajuh je svoje ime dobila po padlem pesniku Karlu Destovniku Kajuhu. Bila je naslednica partizanske tehnike Skovik, od junija 1944 je delovala v Škalskih Cirkovcah. Za povečanje zmogljivosti, izboljšanje oskrbe s tehničnim materialom ter za boljšo povezovanje s kurirskimi linijami, so člani osebja iskali novo lokacijo bližje Slovenj Gradcu. Lokacijo so našli na strmem pobočju zahodno od ostankov gradu Vodriž, kamor so se preselili v prvi polovici septembra 1944. Do začetka oktobra so iz močne hlodovine zgradili zemljanko v velikosti 5 x 3.20 metra. Služila je do 28. marca 1945, ko je na ta dan skupina pripadnikov okupatorjevih oboroženih sil po naključju odkrila objekt in ga pričela obstreljevati. Osebje tehnike se je pravočasno umaknilo, celoten inventar so uspeli rešiti pred neposrednim napadom naslednjega dne. Novo manjšo zemljanko so zgradili na hribu Burc pri Šmiklavžu, kjer so delovali do konca vojne.

TEHNIKE

V času med drugo svetovno vojno in okupacijo med leti 1941 – 1945 je vodstvo slovenskega upora v okviru organizacije Osvobodilne fronte (OF) dajalo velik poudarek agitaciji in propagandi, še posebej tiskani besedi, saj je z njo računalo na množično vključitev prebivalstva v odporniško dejavnost. Za ta namen so na slovenskem ozemlju poleg rednih večjih tiskarn ustanovili veliko manjših skrivnih. Tem manjšim skrivnim tiskarnam so v partizanskem žargonu rekli tehnika. Delovale so v bunkerjih, običajno v gozdu in vsaka je imela svoje skrivno ime. Osebje tehnike je sestavljala skupina partizanov, ki so imeli naloge natančno porazdeljene med seboj. Skupina je imela vodjo, tehnično osebje, ki je delalo neposredno na pripravi tiskovin in pomožno osebje, ki je skrbelo za prehrano, zavarovanje ter razpečevanje nastiskanega materiala. Oprema, ki so jo uporabljali je bila skromna, kot na primer radijski aparat na baterije, s pomočjo katerega so zasledovali novice s svetovnih bojišč, pisalni stroj, s katerim so pripravljali matrice ter ciklostilni razmnoževalni stroj. Razmnoževali so radijske vesti in letake, objave, okrožnice, časopise, brošure in pesmarice. Gradivo so dobivali iz drugih pokrajin in ga po-natiskali. Ko je šlo za izvirnik, so jim vsebino pripravljali ali odobravali okrožni aktivisti OF (KPS). Okupacijske sile so si močno prizadevale odkriti in uničiti tehnike kot propagandne centre odpora, zato je moralo osebje posvečati veliko pozornosti zavarovanju in brisanju sledov ter obveščanju o nevarnosti, kar je lahko uresničevalo le s pomočjo naklonjenega prebivalstva. Zaradi varnosti, pa tudi drugih razlogov (boljše nastanitvene možnosti, s tem večje zmogljivosti), so lokacije večkrat spreminjali. Prilagajanje delovnim in življenjskim razmeram v skrivnih bunkerjih je zahtevalo posebno iznajdljivost in pogum. Poleg terenskih so delovale prenosne tehnike tudi v štabih partizanskih enot. Tudi v Mislinjski dolini, ki je bila vključena sprva v šaleško – mislinjsko okrožje, nato poleti 1944 prehodno dva meseca v okrožje Pohorje, od septembra 1944 pa do konca vojne pa v okrožje Dravograd, so se tehnike pojavile že zgodaj. Od novembra 1942 do konca vojne jih je na različnih krajih doline v različnih obdobjih delovalo devet, od teh sta bili tehniki Sever na Pamečami in Sova v Mislinjskem jarku vojaški in sta sodili pod štab 4. operativne cone. Svojo tehniko je imel tudi Štab Zidanškove brigade, ki se je pogosto zadrževala in izvajala akcije na območju Mislinjske doline

Poglejte še druga obeležja iz 2. svetovne vojne po Sloveniji!

Grad Vodriž
Grad Vodriž, nemško Wiederdries, je družinski grad zgrajen v gotskem slogu. Njegovi ostaniki stojijo pri naselju Vodriž v mestni občini Slovenj Gradec. Grad so postavili oglejski fevdi, vitezi Hebenstreiti, okoli leta 1300. Današnje razvaline so še vedno dobro ohranjene in vredne ogleda. [_Preberite več_]

Podgorje pri Slovenj Gradcu
Podgorje je manjše naselje v mestni občini Slovenj Gradec, ki je večinoma kmetijsko ter v zadnjih letih hmeljarsko usmerjeno. K naselju, ki mu domačini pravijo tudi Podgorca, spadajo še okoliški zaselki in kmetije. Skozi naselje teče reka Suhodolnica, ki priteče iz doline Suhodol. [_Preberite več_]

Zelena pot z zgodbo
Zelena pot z zgodbo od Podgorja do gradu Vodriža oziroma Wiederdriesa je šolska učna pot, ki jo je vzpostavila Osnovna šola Podgorje pri Slovenj Gradcu v letu 2016. Gre za krožno pot, na poti pa se preizkusimo v matematičnih, naravoslovnih in literarnih nalogah. [_Preberite več_]