Naselje Slovenj Gradec je sedež edine mestne občine v Koroški regiji, obenem pa upravno, gospodarsko, bančno, šolsko, informacijsko, zdravstveno, oskrbovalno in prometno središče Mislinjske doline ter širšega območja Koroške. Slovenj Gradec je starodavno mesto, ki se je razvilo v kotlini med Pohorjem in Uršljo goro. Je tudi slovenski sinonim za kulturno središče, kjer si bogato izročilo preteklosti podaja roko s sodobnim utripom. Pretiran in v smislu vpetosti v starosvetno krajinsko podobo nesorazmeren industrijski razvoj, kakršen je v 19. in 20. stoletju zaznamoval večino slovenskih mest, je bil Slovenj Gradcu prihranjen. Svoj razvoj je doživel v zadnjih letih, kar pa je omogočilo, da se je razvijal s starodavnim duhovnim izročilom in naravnimi bogastvi v bližnji okolici urbanega središča. Po mestu lahko vidimo veliko zgodovinskih pomnikov, ki nas na vsakem koraku povezujejo s preteklostjo. Skupaj s sosednjima mestoma Ravne na Koroškem in Dravogradom tvori somestje, ki predstavlja središče Koroške razvojne regije, imenovane tudi Regija treh dolin.
V mestu se nahaja župnijska cerkev, ki je bila v letu 1251 kot prva na svetu posvečena ogrski princesi in turingijski vojvodinji Sv. Elizabeti, zaščitnici revežev in beračev. Tu lahko vidimo spomenik posvečen svetovno znanemu skladatelju Hugu Wolfu, ki se je na osrednjem trgu rodil leta 1860. Na robu mestnega jedra se nahaja dvorec Rotentun, ki je tesno vpet v današnje mestno dogajanje.
ZGODOVINA
Mesto je tipično srednjeveško z glavno ulico oziroma Glavnim trgom, trgom Svobode in stransko ozko ulico. Ime Gradec, po slovensko majhen grad, je bil prvič omenjen leta 1091, takrat kot del Štajerske mejne grofije. Da bi mesto ločili od mesta Gradec, mu dodajo naziv Windisch (si. vetrovno), tradicionalno ime za Slovane na splošno in Slovenci bolj specifično, saj je bilo ime Graz v etimologiji enako. Moderno ime naselja Slovenj Gradec, tudi Slovenski Gradec, izhaja iz nemške denominacije. Mesto je med leti 1180 in 1918 pripadalo Štajerski vojvodini, od leta 1804 pa je bil kraljevo ozemlje Avstrijskega imperija. V letu 1220 je bilo prvič dokumentirano, da je bil Slovenj Gradec sedež predniške plemiške družine Windisch-Graetz. Po razpadu Avstro-Ogrske v letu 1918 je bil, skupaj s spodnjo Štajersko, dodeljen novo nastalemu Kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vse do tega leta, 1918, je bilo mesto otok nemško govorečih znotraj slovensko govorečega področja. Pri popisu leta 1880 je bilo v mestu 75% nemško in 25% slovensko govorečih. Veliko prebivalcev v naselju, prav tako družina skladatelja Huga Wolfa, je bilo mešanega etničnega izvora. Po koncu prve svetovne vojne, se je veliko nemško govorečih prebivalcev preselilo v Avstrijo. Tisti, ki so ostali, so se počasi vključili v slovensko govorečo večino. Med drugo svetovno vojno so v mesto vkorakali nacisti in ga priključiti Tretjemu rajhu. Lokalni Slovenci so bili podvrženi politiki nasilne germanizacije, veliko jih je umrlo zaradi pregona. Zaradi okupacije Nemcev se je začel partizanski upor, še posebej v hribovjih vzhodno od mesta. Po drugi svetovni vojni so bili preostali etnični Nemci izgnani iz Jugoslavije, s tem pa je Slovenj Gradec izgubil tradicionalno prisotnost nemško govorečih. Od leta 1950 dalje je bilo mesto podvrženo hitri industrializaciji in s časoma postane neuradno gospodarski in politični center slovenske Koroške. Status mestne občine pridobi leta 1994, in se tako priključi ostalim 10 mestom z enakim nazivom.
 Poglejte še druga srednje velika mesta po Sloveniji! |
Rojstna hiša Huga Wolfa
Rojstna hiša Huga Wolfa se nahaja na Glavnem trgu v Slovenj Gradcu, njeno pročelje hiše krasi spominska plošča iz leta 1903, v nemškem napisu, še od časa smrti velikega skladatelja, ki pa je bila po drugi svetovni vojni umaknjena. Gre za neorenesančno stavbo s poznoklasicističnimi vratnicami. [_Preberite več_]
Hugo Wolf
Hugo Wolf, polno ime Hugo Philipp Jakob Wolf, je v Sloveniji rojen svetovno znan skladatelj in glasbeni kritik. Rodil se je 13. marca 1860 v Slovenj Gradcu, umrl je 22. februarja 1903 na Dunaju. Rojen je bil kot tretji otrok v nemško govorečo družino usnjarja Filipa Wolfa ter ženi Katarini. [_Preberite več_]
Srednjeveško obzidje
Slovenj Gradec je pred letom 1267 pridobil mestne pravice, in takrat so mesto obdali z utrjenim, na nekaterih mestih še danes ohranjenim obzidjem ter z obrambnim jarkom. Na vzhodni strani mestnega jedra za obema cerkvama je potek obzidja ponazorjen z odzidavo ohranjenih temeljev. [_Preberite več_]