Solkanski most ima največji kamniti lok na svetu, ki predstavlja višek znanja v gradnji mostov in gradbenega inženirstva v začetku 20. Stoletja.
Solkanski most je bil zgrajen kot del železniške povezave med Trstom in Dunajem. Prepoznaven je po izjemni eleganci in lahkotnosti kamnite gradnje ter preko sega preko Soče kot mavrica. Dolg je 219,70 metra, vzpenja se 36 metrov v višino od srednje vodne ravni reke.
Ima 85 metrov dolg centralni lok z lahko odprtino. Ta rekord do sedaj še ni bil podrt, ker so s kasnejšimi tehnikami izgradnje pričeli uporabljati ojačan beton. S Solkanskim mostom se je končala več tisočletna doba gradnje velikih kamnitih mostov. Prvi betonski mostovi, iz leta 1910, so že dosegali obseg 100 metrov. Solkanski most je bil superiorni produkt avstrijske inženirske šole za mostove in tudi zadnji iz generacije velikih železniških mostov, zgrajenih na prehodu iz 19. v 20. Stoletje v Avstro-Ogrski.
GRADNJA MOSTU
Most sta zasnovala R. Jaussner in L. Oerley, sprva samo z 80 metrskim kamnitim lokom, ki ga je med letoma 1904 in 1905 zgradilo dunajsko gradbeno podjetje Brueder Redlich und Berger. Na začetku gradnje so morali spremeniti zasnovo zaradi nenosilnosti tal in tako povečati lok na 85 metrov. Zgrajen je bil po segmentni metodi z vgrajevanjem blokov iz rezanega (obdelanega) kamna in s postopnim zaključevanjem posameznih prstanov loka. 4533 kamnitih blokov je bilo vgrajenih v veliki krožni lok. Bloki so bili iz školjčnega apnenca, ki so ga dobili v kamnolomu pri Nabrežini. Med seboj so jih povezali s tankim slojem cementne malte. Bloki so bili veliki od 0,2 do 0,7 kubičnih metrov. Kamne so namestili s parnimi dvigali. Celoten postopek izgradnje je vodil avstrijski inženir Leopold Oerley. Most so uradno odprli 19. julija 1906. Tistega dne se je bo 16.20 uri na mostu ustavil prestolonaslednik Franz Ferdinand.
DOGODKI IZ PRETEKLOSTI
Za solkanski most so bili usodni dogodki v času Soške fronte v prvi svetovni vojni. V bojih za Gorico, avgusta 1916, je bil porušen glavni lok mostu. Leta 1918 so zgradili začasno jekleno strukturo, ki je omogočala pretok prometa preko mosta vse do leta 1927, ko so italijanske železnice, ki so takrat upravljale z mostom, končale obnovo kamnite loka. Obnova je trajala dve leti (od začetka aprila 1925). Končna oblika mostu je bila skoraj enaka izvirniku. Glavni nosilni lok mostu, zgrajen leta 1906, ima obliko krožnega loka z enojnim polmerom: spodnji rob nosilnega loka je imel polmer krivine v izmeri 52.33 metrov čez celotno dolžino. Glavni nosilni lok mostu je obnovljen leta 1927 in ima nekoliko drugačno obliko kot prejšnji, ki ni več del desnega kroga in je sestavljen iz policentrične krivulje s segmenti treh različnih polmerov.
Most je v drugi svetovni vojni kruti usodi ušel za da delček sekunde. Izmed vseh odvrženih kasetnih bom zaveznikov, ga je dotaknila samo ena in nevarno škodo so v roku nekaj dni popravili nemški inženirji. Most so obnovili leta 1954.
Leta 1985 je dobil soseda, betonski cestni most, ki povezuje Brda z mesti na področju Gorice. Danes je most pomemben del dediščine, opredeljen kot tehnični spomenik. Še posebej lepo postane v temi, ko je osvetljen z žarometi. Stoletnico je most praznoval 19. julija 2005.
 Poglejte še druge mostove po Sloveniji! |
Bohinjska železnica
Bohinjska proga poteka med Jesenicami – Novo Gorico – Trstom, v času Avstro-Ogrske monarhije je bila del pomembne proge Praga – Trst. Dolga je 144 kilometrov, od sicer 717 kilometrov dolge železniške proge. Bohinjska proga vključuje 89 kilometrov Bohinjsko in 55 kilometrov dolgo Kraško proge. [_Read more_]