Slovenj Gradec je pred letom 1267 pridobil mestne pravice, in takrat so mesto obdali z utrjenim, na nekaterih mestih še danes ohranjenim obzidjem ter z obrambnim jarkom. Na vzhodni strani mestnega jedra za obema cerkvama je potek obzidja ponazorjen z odzidavo ohranjenih temeljev.

Obzidje skupaj z jarkom naj bi po podatkih zgradili nekje v začetku 14. stoletja, v času srednjega veka. Jarek je sprva služil obrambi mesta. V tem obdobju so ga redno vzdrževali in po potrebi polnili z vodo. Po koncu turkših in ogrskih obleganj, še posebej v času ko je mesto preraslo svoje okvire, so začeli graditi izven obzidja. Tako je jarek postal ovira, zaradi česar so ga začeli namerno zasipavati.

Na cerkvenem dvorišču se nahajajo temelji objektov mlajših stavb, ki so bile zgrajene na ruševinah obzidja. V eni izmed stavb so med raziskovanjem naleteli na številne steklene posode in kalupe za pipe. Zanimivi so trije oporniki na notranji strani obzidja – pod srednjim opornikom so odkrili starejšo fazo temelja obzidja, ki je tukaj zavil proti mestu. Pozorno oko danes obzidje opazi za Meškovo, Ozko in Cankarjevo ulico. Graščina Rotentun je nastala iz nekdanjega Schulthauzingerjevega stolpa.

Poglejte še druge srednjeveške ostanke po Sloveniji!

Slovenj Gradec
Naselje Slovenj Gradec je sedež edine mestne občine v Koroški regiji, obenem pa upravno, gospodarsko, bančno, šolsko, informacijsko, zdravstveno, oskrbovalno in prometno središče Mislinjske doline ter širšega območja Koroške. Je tudi slovenski sinonim za kulturno središče. [_Preberite več_]