Štanjel se nahaja na severovzhodnem robu kraške planote, sestavljata ga stari del ali Gornja vas, ki leži na pobočju Turna in novejši del ali Dolnja vas, ki leži ob cesti Nova Gorica – Sežana. Je eno najstarejših naselij na Krasu, prepoznano po svojem starem mestnem jedru. Ime je dobil po zavetniku cerkve, Svetem Danijelu.
Štanjel je naselje, ki se je utrdilo na pobočju 364 metrov visokega griča Turn, na severovzhodnem predelu Komenske planote, nad dolino Branice pri Kobdilju. Stari del vasi (Gornja vas) se nahaja na pobočju griča, ki je bil zaradi svoje strateške lege poseljen že v prazgodovini, utrjen pa v času antike. Je kraška vas, ki od ostalih kraških vasi s podobno lego in obliko izstopa po velikosti zasnove, po obzidanem pasu, opreljenem s številnimi stolpi in po pomembni vlogi cerkvenega in grajskega objekta. Kraj je bil prvič v pisnih virih omenjen leta 1402.
Njegovo značilno obrambno obzidje je iz 15. stoletja, ki je prebivalce ščitilo pred turškimi vpadi. Vrhunec svojega razvoja je naselje doživelo v 16. in 17. stoletju, iz tega obdobja je večina arhitekturnih značilnosti stavb. Štanjel zato velja za biser Krasa, saj je eno najstarejših in najbolj slikovitih kraških naselij. Zaradi geografske lege je imel pomembno vlogo na Krasu že od mlajše železne dobe.
Štanjel ima značilno strnjeno zidavo, skoraj v celoti iz kamna, ki se prilagaja prostoroskim danostim. Vas se je razrasla v obliki dolgih stavbnih nizov, ki sledijo plastnicam reliefa. Stavbe, ki se prislanjajo ena na drugo, izkoriščajo ugodnosti sončne in prisojne lege ter zavetnega pobočja. Zasnova vseh domačij se je prilagodila lokaciji in značaju naselja, saj je zgrajeno na terasah in je njegova terasasta razporeditev po griču dobro vidna. Ulice naselja so ozke, ki se razširjajo v majhne trge, sredi katerih so postavljeni kamniti vodnjaki. Večino življenja v Štanjelu se je odvijalo kar na griču – vaški ulici, prve hiše izven utrjenega naselja so nastale šele v 19. stoletju.
  |
Podobo mesta je po prvi svetovni vojni korenito zaznamoval arhitek Maks Fabiani. Leta 1923 je združil in preuredil nize stavb in uredil Ferrarijevo vilo, ki jo je dopolnjeval bogato opremljen vrt z ribnikom in ledenico. Vrt sta Fabiani in Enrico Ferrari, tržaški zdravnik in Fabijanijev svak, urejala med leti 1924 in 1942. Vrt je bil obenem zaključek večjega sistema vodnih zbiralnikov in zajetij v naselju, saj je bila voda v Štanjelu vedno dragocena. Fabiani je preuredil tudi grajsko poslopje, kjer je imel med leti 1935 in 1945 sedež županovanja, oba vhoda skozi obzidje, nekdanji hotel Miramonti in vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne. V času med drugo svetovno vojno je bilo naselje delno požgano, grad pa močno poškodovan. Obnova gradu se je pričela v 60. letih 20. stoletja, ki traja še danes.
Zadnja leta je prišlo do veliko pobud za prenovo starega dela Štanjela. Novi del naselja se je na ravnini pod starim jedrom pričel razvijati po drugi svetovni vojni. Za nastanek novega naselja pred desetletji je bil vzrok v neugodnih bivanjskih razmerah, kot so pomanjkanje električne in vodovodne napeljave.
POGLED NA OKOLICO IZ ŠTANJELA
 Poglejte še druge vasi po Sloveniji! |
Vila Ferrari
Vila Ferrari je skupno ime za sklop hiš v vzhodnem delu Štanjela, uredil ga je Fabiani za svojega svaka Enrica Ferrarija. Od leta 1920 je Enrico Ferrari odkupil večino stavb v nizu med dvema stolpoma štanjelskega obzidja ter še nekaj hiš v drugem nizu. Pod vilo Ferrari nastane Ferrarijev park. [_Preberite več_]
Ferrarijev vrt
Ferrarijev vrt ali vrtni park v Štanjelu ima poseben pomen za Slovenijo zaradi kulturnih, umetnostno arhitekturnih in drugih izjemnih lastnosti. Nahaja se pod vaškim obzidjem, zasnoval ga je arhitekt Maks Fabiani v času svojega županovanja. Posestvo je bilo v lasti tržaškega zdravnika Enrica Ferrarija. [_Preberite več_]
Vhodni stolp
Vhodni stolp ali glavni vhod je utrjeni del naselja Štanjel, ki je bil nekoč del obrambnega obzidja. V času županovanja je Maks Fabiani vhod restavriral. Razširil je vhod s cementnimi vložki. Njegova srednjeveška podoba je veličastna. Na stolpu je tudi grb družine Cobenzl. [_Preberite več_]
Kobdiljski stolp
Kobdiljski stolp ali stolp na vratih se nahaja na drugi strani naselja Štanjel in spada v skop kompleksa vile Ferrari. Stolp je nekoč varoval dostop do naselja do Vipavske doline. Stolp je Maks Fabiani v tridesetih letih prejšnjega stoletja spremenil v jedilnico, na strehi pa lepo teraso. [_Preberite več_]
Lookout point or Gledanica
Lookout point, Slovenian Gledanica, is located on the top of Štanjel hump or Turn, which separates Karst plateau from Vipava valley. Because of its geographical location, it was an important strategic observational and control point. On the top an exceptional view to all sides opens. [_Preberite več_]
Vojaško pokopališče iz 1. svetovne vojne
Avstro-ogrsko vojaško pokopališče se nahaja v majhni dolini pod Štanjelom. Tu so pokopani avstro-ogrski vojaki in ruski ujetniki, ki so umrli v bližnji bolnici v štanjelskem gradu in pomožnih bolnišničnih objektih v okolici. Načrt za arhitekturno ureditev pokopališča je izdelal arhitekt Joseph Ulrich. [_Preberite več_]
Cerkev Sv. Danijela
Župnijska cerkev Sv. Danijela se nahaja v starem delu Štanjela, v Gornji vasi, vidna je takoj ob vstopu skozi grajska vrata. Cerkev je bila sezidana med leti 1455 in 1460 na prostoru starejše stavbe. Kljub kasnejšim baročnim prezidavam predstavlja enega ključnih spomenikov gotske arhitekture na Krasu. [_Preberite več_]
Cerkev Sv. Gregorja
Cerkev Sv. Gregorja se nahaja na manjši vzpetini nad Kobdibljem, ki jo krasi gotski portal in zvonik na preslico oziroma zvončnico. Stoji na sredi obzidanega pokopališča. Gre za poznogotsko cerkev, ki je bila zgrajena med leti 1463 in 1464. Ob cerkvi se nahaja grobnica Fabianijeve družine. [_Preberite več_]
Skonceva kapelica
Skonceva kapelica se nahaja na glavnem trgu ali Na placu v spodnjem Štanjelu pod krošnjo divjega kostanja. Gre za razmeroma veliko zidano stavbo, ki se na vaški trg odpira z večjim prednjim ločnim portalom in nekoliko nižjima stranskima lokoma iz klesanega kamna. [_Preberite več_]
Fabianijeva pot
Fabianijeva pot poteka med Štanjelom in Kobdiljem, združuje več krajših sprehajalnih poti, ki vodijo do najlepših arhitekturnih stvaritev Maksa Fabianija. Maks Fabiani je priznani arhitekt, ki je v Štanjelu ustvarjal med prvo in drugo svetovno vojno. Fabianijeva pot se prične pod samim starim delom Štanjela. [_Preberite več_]
Anton Mahnič
Anton Mahnič je bil slovenski teolog, škof, pesnik, pisatelj in kritik slovenskega kulturnega in duhovnega življenja ter urednik, ki se je rodil 14. septembra 1850 v Kobdilju, v župniji Štanjel na goriškem Krasu, umrl pa 14. decembra 1920 v Zagrebu. Anton je gimnazijo v Gorici končal leta 1871. [_Preberite več_]
Spomenik Antonu Mahniču
Na pročelju zakristije cerkve Sv. Danijela v Štanjelu je vzidan spomenik škofu Antonu Mahniču. Spomenik je delo Evgena Guština. Spomenik so postavili ob 150-obletnici rojstva in 80-obletnici smrti Antona Mahniča. V gravuri se nahaja napis IN CRUCE SALUS. [_Preberite več_]
Braniška dolina
Braniška dolina je dolina reke Branice, po kateri je dolina tudi dobila ime. Hudourniška reka Branica je prebivalcem Štanjela predstavljala dodatni vodni vir. Dolina se zajeda v gričevje med Vipavsko dolino in Kraško planoto. Prepletena s številnimi večjimi in manjšimi potoki. [_Preberite več_]