Sveta Gora (it. Monte Santo di Gorizica) je naselje, gora visoka 682 metrov in znana romarska pot nad Novo Gorico. Romarska pot velja za najpomembnejšo Božjo pot v zahodni Sloveniji. Pogosto jo poimenujejo tudi Sveta Gora pri Gorici, Sveta Gora nad Solkanom ali Skalnica. Skalnica je sicer ima za vrh gore. Največja znamenitost Svete Gore je božjepotna bazilika Kraljice Svetogorske. Na vrhu se poleg bazilike in frančiškanskega samostana, nahaja romarski dom, dom Tau in Družinski center.

Gora je predvsem poznana med verniki in domačini, gre za znano romarsko središče, kamor se vzpenjajo verniki iz celotne Slovenije ter tudi iz sosednjih držav. Z vrha se nam odpre prelep razgled na Goriške hribe, Jadransko morje in Furlansko nižino do Julijcev s Triglavom, čez Vipavsko dolino do notranjskega in istrskega hribovja. Svetogorsko okolje se duhovno staplja z naravno lepoto ter tako že stoletja vabi k sebi človeka.

Zaradi svoje lege je bila najverjetneje Skalnica že v antiki pomembna strateška točka. Nekateri ugibajo, da se je tu nekoč nahajalo pogansko svetišče. Prvotno je tu najverjetneje stala cerkev Sv. Mihaela, in sicer že v 11. stoletju. O cerkvi iz zgodnjega srednjega veka priča kamnita plošča, ki so jo našli ob gradnji leta 1541. Prvotno cerkev so najverjetneje porušili Turki leta 1470. Prva pisna omemba Svete gore je iz leta 1938 (Dunaj). V tistem času so to vzeli kot znamenje z neba, da je potrebno tu postaviti božjo hišo. Začetki božjepotništva segajo vse v burne čase turških vpadov, reformacije in raličnih ljudskih verskih gibanj. Sredi vse te zmede se je leta 1539 med ljudmi razširil glas o tem, da se je na Skalnici Mati božja prikazala pastirici Urški Ferligojevi iz Grgarja in ji naročila, naj ji tam postavijo novo cerkev in prosijo milosti. Glede na ljudsko izročilo, naj bi oblast Urško zaprla v ječo in jo obtožili laži in prevare. Zaprli so jo trikrat, a je bila vedno čudežno rešena. Na koncu so oblasti v Gorici popustile pred vse bolj jasno ljudsko zahtevo in tako dovolila postavitev svetišča.

Z gradnjo svetišča pričnejo leta 1541, leto kasneje zaprosijo za dovoljenje oglejskega patriarha za izgradnjo cerkve. A žal ni šlo vse po načrtih, saj so se Kranjski deželni stanovi, ki so bili pod protestantskim vplivom, pritožili kralju Ferdinandu: »V zadnjem času se je osnovalo romarsko svetišče nad Solkanom v goriški pokneženi grofiji in tjakaj zahajajo množice iz vseh dežel in jezikov. Trdijo, da so tam spregledali slepi in ozdraveli kruljavi. Vse to pa je le malikovanje in zavajanje naivnežev. Bilo je že prepovedano, naj nihče tja ne roma in išče čudežev. A zaman! Zatorej naj se zaradi božje časti slična romanja prepovedo.« Proti gradnji cerkve je bil tudi Primož Trubar.

Prva romarska cerkev, ki je nastala na Skalnici je bila mogočna triladijska stavba, pozidana v slogu med gotiko in renesanso. Narejena je bila iz klesanega kamna in je lahko sprejela kar štiri do pet tisoč romarjev. Cerkev je 12. oktobra 1544, po pooblastilu partiarha Grimanija, posvetil škof Egidij Falzetta iz Creole. Patriarh je za cerkev daroval podobo, ki je še danes vidna na oltarju. Na njem je upodobljena Marija z Jezusom pred večerno pokrajino s prerokom Izaijem ter Janezom Krstnikom ob straneh. Avtor je bil beneški slikar Jakob Palma starejši.

Znan je tudi napis nad vhodom v cerkev: »Jaz stojim na gori kakor prej! To se je potrdilo tu gori že večkrat.« Prve preizkušnje pridejo z Jožefom II, saj so Sveto goro morali zapustiti njeni skrbniki frančiškani, ki so prišli iz Bosne, potem ko so se umaknili pred Turki. Premoženje so odpeljali, prodali ali je bilo uničeno. Leta 1973 svetišče prenovijo in ponovno razkošno opremijo. Takrat prvič nad vrata zapišejo znani napis. Soška fronta je vplivala tudi na ta del ozemlja, ko je 5. junija 1915 v cerkev treščila prva italijanska granata, le dvanajst dni kasneje sta bila samostan in cerkev le še razvalina. Na srečo uspejo rešiti Marijino podobo, tako je bila do leta 1921 v Ljubljani. V času pod italijansko oblastjo, so si Primorci prizadevali za obnovo porušene cerkve, ki je bila zanje narodni simbol. 26. avgusta 1928 je novo svetišče posvetil goriški nadškof.

Poglejte še druge cerkve po Sloveniji!

Sveta gora
Sveta gora je 682 metrov visoka vzpetina, ki se dviga nad naseljema Nova Gorica in Solkan. Na vrhu se nahaja bazilika, frančiškanski samostan, romarski dom, dom Tau in Družinski center. Največja znamenitost je božjepotna bazilika Kraljice Svetogorske. [_Preberite več_]

Kaverne pod Sveto goro
Sveta gora je 684 metrov visoka vzpetina, ki se vzpenja na levem bregu Soče, severno od Nove Gorice. Na vrh vodi več uhojenih poti, najbolj poznana in priljubljena je pot po kavernah, ki se začne pri Prevalu ter ves čas sledi ohranjenim in deloma očiščenim avstro-ogrskim obrambnim položajem. [_Preberite več_]