Trnovski gozd je kraška planota, ki predstavlja skrajni severozahodni del mogočnega Dinarskega gorstva. Planinski svet Trnovskega gozda je kraški, brez tekoče vode na površju in je razdeljen z zaprtim globelmi, grbinami, griči in hribi, jamami, razpokami in majhnimi kraškimi tvorbami: škraplje, žlebiči, škavnice in drugimi. Med kraškimi fenomeni so še posebej pomembne jame z večnim ledom in snegom. Na vzhodu je 385 metrov globoka in 1550 metrov dolga Velika ledena jama v Paradani, je svetovno znana jama. V preteklosti so iz nje vozili led, tudi v Egipt.

Na Trnovskem gozdu so trije naravni rezervati:
– Paradana z naravnim spomenikom Velika ledena jama
– Golaki s smrekovo drago
– Smrečje v Trnovskem gozdu

POVRŠJE

Na tem področju so učinki tektonike zelo opazni. Tu so številne kotanje, kraške uvale, majhna kraška polja in ostanke nekdanjih rečnih dolin. V pliocenu so reke zniževale tektonsko dviganje in obenem zasipavale doline. Vidne so tudi sledi iz pleistocenske poledenitve, polzeči led je na uravnanem površju ustvaril manjše krnice, talne in čelne morene. Prod, ki so ga s seboj prinašale reke, je obstal v nižjih predelih in tako zapolnil obstoječe kotanje.

KAMNINA

Na severni strani, ki ima očitno tektonsko osnovo ob dinarsko usmrjenem idrijskem prelomu, na jugo so vidni rezultati tektonskega narivanja mezozojskega apnenca in dolomitov na mlajšem eocenskem flišu. Dve tretjini sta v celoti prekriti z apnencem, četrtina je prekrita z dolomiti, ostalo pa s flišem in nesprijetim gradivom.

VODOVJE

Kljub številnim padavinam je kraška planota skoraj brezvodna pokrajina. Razvodnica je zelo nejasna, ravno zaradi tega kraškega površja. Najmočnejši izvir je Hubelj, ki izvira nad mestom Ajdovščina.

RASTLINSTVO

Planota Trnovski gozd je poraščena z mešanim bukovo-jelovim gozdom. Najvišji del planote je na malem Golaku z višino 1495 metrov, katerega vrh je gol, nekoliko nižje pa je poraščen s pritlikavim vrbovjem in rušjem. V skalnih razpokah najdemo zavarovane rastline, kot je na primer kranjski jeglič.

ZEMLJA

Tu so se na krednih, jurskih apnencih in triasnih dolomitih razvila rjava pokarbonatna prst in rendzina. Bolj kisla prst se nahaja le na apnencu z roženci. Debelina prepereline je zelo neenakomerna zaradi zakraselosti. S padavinami pa se zemlja hitro izpere, na nekaterih bolj izpostavljenih delih to zemljo odnaša burja.

NARAVNE VREDNOTE

– Golaki so bogati z rastlinskimi (submediteransko-montanskimi in alpskimi vrstami) in živalskimi vrstami (medve, ris, sova, volk)
– Smrekova draga, ki je največja kraška globel v Trnovskem gozdu, ima tipično mrazišče s toplotnim in rastlinskim obratom
– Mala Lazna, zaradi vegetacijskega obrata obstaja mrazišče z znano botanično lokaliteto
– Smrečje je nepravilna oblika kraške globeli, dno je pokrito z debelimi aluvijalnimi nanosi skupaj z vrtačami in kuclji
– Velika ledena jama ima značilne dvorane v vhodnem delu in z nizi brezen v nadaljnjem delu. Jama je dolga 2 kilometra in globoka 600 metrov.

Poglejte še druge planote po Sloveniji!

Povejte kakšen je bil vaš izlet na planoto, narava, živali, pot, vreme – tukaj!