Matija Vertovec je bil slovenski strokovni pisec in vinogradnik, ki se je rodil 28. januarja 1784 v Jakulinih, Šmarje na Vipavskem. Umrl je 2. septembra 1851 v Podnanosu.
V vipavski farni šoli in pri domačem duhovniku je pridobil osnovno izobrazbo, zatem se odpravi na gimnazijo v Gorico ter licej v Gradcu. V Ljubljani zaključi prvi letnik bogoslužja, študij nadaljuje v Gorici. Duhovnikov pomočnik v Vipavi postane 21. decembra 1807, kot kaplan pa službuje na Planini pri Ajdovščini med leti 1807 in 1813 (junij-marec). Za premestitev v Št. Vid pri Vipavi je zaprosil na prigovarjanje vipavskega dekana, tu je služboval kot vikar. V krajih kjer je služboval je krajanom priskrbel izobrazbo, zdravstveno nego in gospodarski napredek. Na Planini je s pomočjo strokovne literature prebivalce učil kmetijstva in vinarstva, kot tudi o epidemiji koz. Številne starše je prepričal, da svoje otroke cepijo ter tako preprečil marsikatero smrt. Na ta način je postavil temelje šole. Leta 1851 se je zaradi bolezni upokojil. V tem času se je preselil v Podnanos, k svojemu nečaku Filipu Vertovcu, kjer tudi umre. Vse premoženje, ki ga je tekom življenja pridobil, je zapustil rojstnemu kraju, krajem službovanja in dobrodelnim zavodom.
Imel je znanje več jezikov, poleg slovenščine in hrvaščine, še latinščino, grščino, nemščino, italijanščino in francoščino. Ravno zato je prebiral takratno najpomembnejšo strokovno literaturo ter dosegel uspehe na področju geografije, zgodovine, kmetijstva (predvsem vinogradništva in kletarstva), kemije, fizike in astronomije. Znanje je izpopolnjeval s potovanji po Italiji, Nemčiji, Franciji in Madžarski. Bil je aktiven član Kranjske, Štajerske in Goriške kmetijske družbe, udeleževal se je vse-avstrijskih zborovanj v Helibronnu, Gradcu in Salzburgu. Njegova dela so napisana v slovenščini, z izjemo nekaj nemških objavljenih v Illyrisches Blattu. Dela je objavljal v strokovnih člankih ali samostojnih knjigah. Dela s področja zgodovine so pomembna predvsem za vipavsko krajevno zgodovino. Obča povestnica ali Zgodovine celega sveta velja za prvi poskus slovenske obče zgodovine. Napisal pa jo je zaradi dogovora z Bleiweisom. Iz nje je objavil odlomek Križarske vojske, Zgodovinska pisma in Stari Slavjani. Rokopis je po njegovi smrti dopolnil Miha Verne, ki je izšel leta 1865, kot avtorja pa sta napisana oba. Zato sodi med najvidnejše slovenske strokovne pisce 19. stoletja.
Kot zanimivost pa lahko dodamo, da je svoj prvi spis Vinske trte hvala objavil v Kmetijskih in rokodelskih novicah. Spis je navdih za Staničevo pesem Hvala vinske trte ter deloma za Prešernovo Zdravljico. Cepljenje 90 otrok proti črnim kozam na Planini nad Ajdovščino je v letu 1810 opisal v Vinoreji za Slovence. Prva v slovenščini napisana hvalnica goram je njegov govor pri svetem Hieronimu na Nanosu. Spominsko ploščo so na rojstni hiši so postavili ob njegovi 100-letnici rojstva.
 Poglejte še druge zgodovinske osebnosti! |