Rudi Bašelj je bil slovenski borec NOB, miner in diverzant, ki se je rodil 18. aprila 1918 v Pušniku – Bukovski vrh, umrl je 6. decembra 1979 v Koritnici. Novembra 1943 se pridruži partizanom, ko se je po razpadu Italije vrnil iz italijanske vojske. S pridom je uporabil pridobljene minerske izkušnje in do konca vojne izvedel 37 zahtevnejših minerskih akcij. Sodeloval je pri rušenju kar treh od sedmih uničenih mostov v Baški grapi in pri napadu na sovražno postojanko na Koritnici. Miniral je še na Cerkljanskem, na Jelovici, na gorenjski progi in po krajih Primorske do Postojne. Prijel se ga je sloves zanesljivega hladnokrvnega minerja z jeklenimi živci.
AKCIJA V POSTOJNSKI JAMI
Najbolj dramatično akcijo je doživel v noči od 22. na 23. april 1944, ko je kot miner diverzantske skupine 31. divizije sodeloval pri uničenju glavnega skladišča s 700 sodi pogonskega goriva, ki ga je nemška vojska skladiščila v Postojnski jami. V skupini so bili še Tadeusz Sadowsky – Tomo, Srečko Tušar, Milan Lipičar in Dušan Štrukelj. Rudi je že nastavil eksploziv, ko so predvideli, da bo uspeh zagotovil le zažig. Rudi je iz žepa potenil robec, zavil vanj kamenček, ga prižgal in vrgel … Jamo je zajel pošasten plamen, ki mu je vžgal obleko. Zaostal je za tovariši. Trikrat so se vrnili in ga iskali, a so morali zaradi dima in vročine odnehati. Rudi je opečen 48 ur taval po neosvetljeni jami, se uspešno izognil Nemcem, z veliko sreče našel izhod in poiskal zvezo s partizani. Poslali so ga v bolnšnico Dolomitskega odreda. Po dvanajstih dneh je skoraj izsilil odpustnico in na Otlici presenetil štab 31. divizije. A je zbolel za pljučnico in tifusom. Med zdravljenjem na Bukovskem vrhu so ga izsledili Nemci in ga odpeljali v goriške zapore. 31. aprila 1945 so se tudi njemu odprla vrata v svobodo. Takoj se je pridružil svoji enoti v Dolenji Trebuši. 8. januarja 1946 je bil demobiliziran.
  |
Ob obletnici požiga je bil odlikovan z medaljo Zasluge za narod, z Odredom za hrabrost III. stopnje in s Partizansko zvezdo II. stopnje.
Podjetje Zastava film iz Beograda je leta 1959 akcijo prikazalo v igranem barvnem filmu Edini izhod, ki sta ga dokaj neposrečeno režirala Vicko Raspor in Aleksander Petrović. Leta 1960 je pisatelj France Štiglič pričevanja še živečih udeležencev tega junaškega podviga, tudi Rudija Bašlja, strnil v dokumentarni reportažni zapis z naslovom V objemu podzemlja. Režiserju in scenaristu Milanju Ljubiću je bil podlaga za film z istim naslovom, ki ga je v jugoslovansko-poljski koprodukciji posnel leta 1972 v Varšavi.
 Poglejte še druge zgodovinske osebnosti! |
Koritnica
Koritnica je manjše naselje na desnem bregu reke Bače v občini Tolmin in eno izmed šestih naselij, ki se nahaja na dnu Baške grape. Naselje je bilo eno izmed lokacij snemanja filma Na svoji zemlji. Koritnica je bila overjena v pisnih virih v letu 1377 kot Coritinicha. [_Read more_]
Baška grapa
Baška grapa je 30 kilometrov dolga dolina reke Bače, ki je ujeta med Spodnje Bohinjske gore na severu ter Porezen, Kojco in Šentviško goro ter Cerljansko hribovje na jugu. Grebeni okoli Baške grape ne presegajo 2000 metrov, vendar pa je svet zelo razgiban zaradi številnih sotesk in glavne doline. [_Preberite več_]
Bohinjska železnica
Bohinjska proga poteka med Jesenicami – Novo Gorico – Trstom, v času Avstro-Ogrske monarhije je bila del pomembne proge Praga – Trst. Dolga je 144 kilometrov, od sicer 717 kilometrov dolge železniške proge. Bohinjska proga vključuje 89 kilometrov Bohinjsko in 55 kilometrov dolgo Kraško proge. [_Read more_]
France Štiglič
France Štiglič je slovenski filmski režiser in scenarist, ki se je rodil 12. novembra 1919 v Kranju, umrl je 4. maja 1993 v Ljubljani. Bil je tudi NOB partizan in novinar, v Ljubljani je študiral pravo. Po vojni je bil med glavnimi organizatorji filmske proizvodnje v Sloveniji. Deloval je v političnem in kulturnem življenju. [_Read more_]
Na svoji zemlji
Film Na svoji zemlji je prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film, ki so ga prvič javno predvajali 21. novembra 1948 v Ljubljani. Film si je v času predvajanja ogledalo 400.000 gledalcev po Sloveniji. Zgodba filma govori o boju partizanov in civilnega prebivalstva na Primorskem. [_Preberite več_]