Iz zgodovinskih virov lahko razberemo, da je bila vzreja ovac na Krasu že od nekdaj zelo razvito. Rejci so tako dobili mleko in meso in so ju potem predelovali v različne prehrambene izdelke. Poleti so se ovce pasle na Snežniku in v njegovi okolici, jeseni na področju Vremščice, pozimi pa v Istri in Furlaniji.

Istrska pramenka je precej velika ovca, njena velikost pa je posledica dolgega, visokega trupa in dolgih nog. Noge živali so tudi močne in imajo čvrste, trde biclje, na splošno pa so srednje močnih mišic. Na dolgem vratu imajo ozko glavo z nosnim grebenom, njihova ušesa pa so štrleča. Rogov samice več ali manj nimajo, za razliko od samcev, kateri se ponašajo z zavitimi, dobro razvitimi rogovi. Navadno so bele in s temnimi pikami po glavi in trupu, nekatere pa tudi temnejše. Poraščenost z volno ni tako dobra kot pri nekaterih drugih pasmah, prekrite so z grobo krovno dlako, po nogah in trebuhu pa so večinoma gole.

Teža samice se giblje od 60 do 75 kg, ovni pa lahko dosežejo tudi 95 kg in več. Ovce nehajo rasti šele pri treh ali štirih letih, kar je precej pozno, ploditi pa se začnejo že pri starosti 16 do 18 mesecev in v povprečju imajo 1,21 rojenih jagnjet na gnezdo. V preteklosti so za parjenje izbirali samo skromne in vzdržljive živali z enim jagnjetom, ki so lahko prehodile na desetine kilometrov dnevno.