Kranjska čebela je avtohtona pasma čebele, ki se je pojavila na ozemlju Slovenije. Najdemo jo lahko tudi na širšem območju Koroške in Štajerske (tudi v Avstriji), Madžarski, Romuniji, Hvraški, Bosni in herzegovini, Srbiji, Nemčiji in drugih delih sveta. Trenutno je druga najbolj razširjena čebelja vrsta na svetu, ki se uporablja v čebelarstvu.

ZNAČILNOSTI PASME

Kranjska čebela je umirjena vrsta čebele, ki se uporablja za pridobivanje medu in drugih medenih izdelkov v gosto poseljenih območjih. Od drugih podvrst čebel se loči po zunanjih značilnostih, kot tudi po vedenjskih znaličnostih.

– posebnosti v zunanajem videzu
vitko telo, temno-rjava barva trebušnih krogov, sive dlake na repu

– korsti v čebelarstvu
majhna poraba zimske hrane, hiter pomladni razvoj, usmerjenost na izkoriščanje paše v gozdovih, dobra orientacija, hitro zmanjšanje obsega zalege v brezpašnem obdobju, zalega izgine zgodaj jeseni, v panju malo propolizira

Kranjska čebela je miroljubna do čebelarja in ni preveč dovzetna za ropanje drugim čebelam. Skoraj popolnoma je odporna na bolezensko pršičavost (Apis acariosis), je pa tudi precej odporna proti nosemi (Nosemosis apium), čebelji gnilobi (Apium pestis) in varozi (varoozis).

– slabosti v čebelarstvu
pogosto rojenje, slabša izdelava voska