Slovenska naravna dediščina je pes kraševec. Je najstarejša slovenska avtohtona pasma psov, ki je bila mednarodno priznana leta 1939. Tisti čas je bil poznan pod imenom Ilirski ovčar, ampak od leta 1968 ga imenujemo ”Kraški ovčar”. Pasma je stara že nekaj stoletij in na območju slovenskega krasa je bila uporaljena kot ovčarski pes. Prednike Kraševca je v 19. Stoletju prvič omenil mednarodno priznani raziskovalni profesor Strebel, kot povezava med molosom in nemškim ovčarjem.
IZGLED
Kraševec je srednje velik mišičast pastoralen pes, z gosto in bogato železno-sivo dlako, dolgo približno 10 centimetrov. Imajo prijazen in nekoliko potrt videz. Samice kraševca so visoke med 54 do 60 centimetri in samci med 57 do 63 centimetri. Dolžina je med 67 do 71 centimetri, teža se giblje od 35 do 42 kilogramov. Dolžina glave je približno 24 do 26 centimetrov, širina pa približno 13 centimetrov. Dolžina gobca je od 11 do 12 centimetrov.
IZVOR
Od kje izhajajo predniki kraševca ni povsem znano. Ena vodilnih teorij je, da se je kraševec razvil iz pasme Canis molosus, ki pa se je najverjetneje razvila iz Azijskih psov, ki so jih v evropo pripeljali grki. Iz pasme Canis molosus, se je poleg Kraškega ovčarja, razvil tudi jugoslovanski ovčar šarplaninec, grški planinski pes in drugi. Neka druga teorija pravi, da so predniki današnjega kraševca prišli iz Apeninskega polotoka. A v Italiji prevladuje teorija, da je njihov ovčarski pes prišel z vzhoda. Najmanj raziskana teorija pravi, da so Kraškega ovčarja pripeljali slovani izza Urala.
ZGODOVINA
Kraševec je bil opisan že v knjigi Janeza Vajkarda Valvasorja z naslovom Slava vojvodine Kranjske. Opisan je bil kot močan in neustrašen pes, ki so go vzrejali ob reki Pivki. Ta zapis je najbolj trden dokaz, da so kraševci na našem ozemlju živeli že pred nekaj stoletji. Prvotno so jih imenovali Istrski ovčar, ampak po prvi svetovni vojni je Istra pripadala Italiji, zato so slovenski kinologi pasmo preimenovali v Ilirski ovčar. Po drugi svetovni vojni so ime Ilirski ovčar uporabljali za dve pasmi: šarplaninec in kraševec. Čeprav sta si pasmi podobni, sta danes prepoznani kot ločeni pasmi psov. Po drugi svetovni vojni so slovenski kinologi našteli le 44 kraških ovčarjev. Današnjo pasmo so kinologi priznali leta 1968 pod imenom kraševec.
KARAKTER
Kraševec je po značaju pastirski pes, ne ovčar. Zato v Sloveniji uporabljamo ime kraševec, ampak mednarodni kinologi zanj uporabljajo ime kraški ovčar. Kraševec v celoti izpolnjuje kriterije pastirskega psa. Obnašajo se prijazno, umirjeno in so zelo navezani na njihovo družino. Do tujcev se obnašajo sumljivo, ampak ko enkrat spoznajo krog rednih obiskovalcev in prijateljev bodo zelo prijazni. Zato, kot primer, le redko lajajo na poštarja, saj se ga čez čas navadijo. Kraševec ima rad otroke. Je zelo inteligenten in suveren pes, zaradi svoje narave se ne bo nikoli popolnoma podredil človeku, vendar pa lahko postane zelo poslušen z dosledno vzgojo.