Plemenita jezersko-solčavska ovca je edina slovenska tradicionalna pasma ovce in je med vsemi pasmami najbolj številčna v Sloveniji. To pasmo vzrejajo za meso, volna pa je stranski produkt, ki postaja vedno bolj cenjen. Njena populacija je ocenjena na okoli 60.000 ovac.

Pasma je ustvarjenja s plemenitenjem domače jezersko-solčavske ovce z romanovsko pasmo, z namenom povečanja plodnosti. Plemenitenje se je pričelo leta 1982 in dalo tip ovce, ki je primerna za intenzivno rejo mesa in gospodarsko križanje. Po romanovski pasmi je podedovala dobro plodnost, po domači ovci pa prilagodljivost na naše razmere. Ovce se parijo v kateremkoli letnem času, kar je izjemna lastnost (imenonvana tudi poliestričnost), ki jo je potrebno ohraniti. Spolno lahko dozorijo že pri štirih mesecih, navadno pa pri šestih mesecih. Jagnjijo trikrat letno.  Ovce se lahko parijo že prvi mesec, tudi če mladiči še vedno sesajo pri njih.

Pasma je dobro prilagojena na klimatske spremembe, prenaša mraz in toploto, prilagaja se nadmorski višini in pobočjem. Imajo dobre materinske lastnosti in dobro poskrbijo za jagnjeta, zaradi česar je smrtnost med njimi nizka. Zaradi dobre prilagodljivosti na naše razmere je pasma razširjena po celotni Sloveniji.

Telesna teža ovce je od 65 do 75 kg, ovna pa okoli 95 kg in več. Živali imajo kratka ušesa in rep, dolžina katerega je odvisna od deleža romanovske pasme. Nosni profil je rahlo ukrivljen ali raven, kar daje videz plemenitega in živahnega temperamenta. Telo je srednje široko in harmonično, noge so v primerjavi z jezersko-solčavsko ovco krajše in manj poraščene z volno. Hrbet je dolg in čvrst ter ravnih linij. Volna je večinoma bela, vendar je zaradi romanovske pasme tudi barvita, rjava ali črna. Trebuh je navadno pokrit z drobnimi nitmi dlak, sprednje noge so poraščene do sredine, zadnje noge pa do skočnega sklepa. Poraščenost z volno je torej dobra, razen na trebuhu in spodnjem delu. Volna vsebuje nizko vsebnost maščobe, je srednje valovita in nizke kakovosti.