Ta pasma konj je značilna za območje Posavja, še posebej na območju Krškega polja in Brežic. Redijo pa ga tudi na Hrvaškem. Pasma je nastala, ko so jo kmetje nenačrtno križali s konji različnih pasem, predvsem hladnokrvnimi belgijskega tipa. Vzreja konj je temeljila na pašnem načinu. Odlikuje pa jih dobro izkoriščanje voluminozne krme, ki je lahko tudi slabše kakovosti. Je mirnega temperamenta in zato primeren za pašo skupaj z govedom in drobnico, s čimer ugodno vpliva na strukturo rastlin na pašniku. Rodovniško knjigo te pasme vodijo od leta 1993 dalje. Od leta 2003 je registriranih 152 rejcev, ki so vzredili 345 plemenskih kobil in žrebcev. Konj je v Sloveniji priznan kot avtohtona pasma konj in s tem vključen v program reje avtohtonih pasem. Do leta 2000 je bilo vpisanih 150 kobil in 18 žrebcev.

Ohranjanje reje posavskih konj v Sloveniji sega v leto 1993, ko je bila uvedena rodovniška knjiga za to pasmo. Do leta 2000 je bilo vpisanih okoli 150 kobil in 18 žrebcev.

ZNAČILNOSTI PASME

Konj je manjše suhe glave, ravnega profila, s srednje dolgim vratom s kratkim hrbtom, kratkega in zelo širokega zmerno pobitega križa. Ima razmeroma velika in čvrsta kopita. Noge so poraščene z zaščitno dlako. Je dobrohoten in miren. Pasma ima čvrsto konstitucijo in je dobro plodna. Konj je primeren za vprego ter za vzrejo klavnih žrebet.