Slovenski hladnokrvni konj

Slovenski hladnokrvni konj za leseno ogrado
Slovenski hladnokrvni konj za leseno ogrado

Ta pasma konj je bila ustvarjena večinoma na območju severnovzhodne Slovenije in gorenjske regije na osnovi domačih hladnokrvnih konj. Končno podobo je pasma dobila s križanjem z noričani, katere uporabljajo še danes. V manjši meri pa so jih križali tudi z belgijskimi žrebci.

Rodovniško knjigo te pasme vodijo od leta 1962 in je slovenska najštevilčnejša pasma konj. Žal pa se delež teh konj zmanjšuje zaradi povečanja števila toplokrvnih športnih konj.

ZNAČILNOSTI PASME

Je srednje okvira, večje, navadno zmerno konveksne glave, dolgega vratu. Ima daljši, globok, širok in dobro povezan trup, križ je razklan ter pogosto pobit. Noge so čvrste dobro formirane, z dobirim hodom. Je prijaznega značaja, mirnega temperamenta. Je dober vprežni konj, zaradi česar je primeren za vse vprežne discipline in jahanje. Uporabljajo ga tudi za vzrejo klavnih žrebet. Znan je po čvrsti konstituciji, vztrajnosti, dobri izkoriščenosti krme, dobri rasti in plodnosti.