Srečko Kosovel je slovenski pesnik, publicist in kritik, ki se je rodil 18. marca 1904 v Sežani, umrl je 27. maja 1926 v Tomaju. Srečkova družina se je kmalu po njegovem rojstvu preselila v Pliskovico na Dolenjem Krasu, a ne za dolgo. Saj so se leta 1908 preselili v Tomaj, tu pa so živeli v šoli.
Kot 11-letni otrok je prvič objavil svoj spis v otroškem listu Zvonček, v katerem opisuje Trst. Mesto je opisal, ker je mesto kot otrok velikokrat obiskal in je v srcu zanj hranil poseben prostor. Družina Kosovel se je zelo zanimala za umetnost, saj so v Trst hodili v gledališče ter na koncerte. Obkrožali so jih prijatelji in znanci podobnega duha, katere so tudi večkrat gostili v svojem domu v Tomaju. Po končani osnovni šoli je šolanje nadaljeval na realki v Ljubljani. Sodeloval je v srednješolskem literarnem krožku in dijaških glasilih, začel pa je tudi izdajati dijaški list Lepa Vida. Zaradi neplačanih dolgov pa je izdajanje moral ustaviti. Leta 1920 je spoznal Ludvika Mrzela in se odzval na italijansko fašistično politiko, katera je zakrivila požig Narodnega doma v Trstu. Po končani maturi je nadaljeval študij slavistike, romanistike in pedagogike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Sodeloval je pri avantgardistični reviji Trije labodi. Revija je začela izhajati leta 1921 v Novem mestu. V Zagorju in Ljubljani je organiziral literarni-dramatični krožek, predavanja in literarne večere. Urejanje revije Mladina je z vrstniki prevzel leta 1925.
Začetne pesmi je ustvarjal pod vplivom moderne, še posebej impresionizma J. Murna. Tu so bili prevladujoči motivi kraška pokrajina, mati in smrt, pogosto s simbolnim pomenom. Njegov najobsežnejši del pesništva govori o Krasu, zaradi česar so ga poimenovali lirik Krasa. Tu se srečamo z impresijo, kar pogosto preraste v prispodobo narodne ogroženosti. Motivi v katerih upodablja ljubezen do matere in dekleta ter izpovedi kjer se oglaša smrt. Za tem je Kosovel prešel v novo obdobje, ekspresionizem. Razvil je vizionarno, družbeno in versko tematiko. Osrednja ideja je ideja o osebni in kolektivni apokalipsi.
Veliko njegovih pesmi govori o družbenih krivicah in mračni usodi Evrope (Ekstaza smrti). Kot tudi o neizogibnosti revolucionarne preobrazbe sveta (Rdeči atom). Velik del njegovega opusa predstavljajo tudi konstruktivistične pesmi, zbrane in izdane v pesniški zbirki Integrali. Predstavljajo najmodernejši tip slovenske poezije.
Februarja 1926 se je pri čakanju na vlak v Zagorju močno prehladil. Kmalu za tem se je vrnil v domači Tomaj, kjer je pri svojih rosnih 22 letih umrl. Pesnik Srečko Kosovel je umrl 27. maja 1926.
 Poglejte še druge zgodovinske osebnosti! |